![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/Vangough-246x300.jpg\")
Nizozemski postimpresionisti\u010dni slikar. Posmrtno postal eden najbolj slavnih slikarjev v zahodni umetnosti. V samo desetletju je ustvaril okoli 850 umetni\u0161kih slik. Ve\u010dino slik je narisal v zadnjih dveh letih \u017eivljenja. Njegove slike vklju\u010dujejo\u00a0pokrajine, tiho\u017eitja, portrete in avtoportrete<\/a>. Zanj so zna\u010dilne mo\u010dne barve, dramati\u010dnost, impulzivnost in ekspresivna tehnika. Postavil je temelje moderne umetnosti. Sam prodajno ni bil uspe\u0161en. Boril se je s hudimi psiholo\u0161kimi motnjami in rev\u0161\u010dino. Pri 37. letih je naredil samomor.<\/p> Van Gogh<\/strong> je bil rojen dru\u017eini v srednjega razreda. Opisan kot resen, tih in premi\u0161ljen otrok. Rad je risal. \u017de kot najstnik je pri\u0161el v stik z umetnostjo \u2013 kot trgovec. Pogosto je slu\u017ebeno potoval, a je postal depresiven, ko so ga premestili v London. Postal je veren in pre\u017eivel nekaj \u010dasa kot protestantski misijonar v ju\u017eni Belgiji. Leta 1881 se je vrnil domov in sam lotil slikanja. Imel je mlaj\u0161ega brat Thea<\/strong>, ki ga je finan\u010dno podpiral. Veliko sta si dopisovala, zato je njegovo \u017eivljenje dobro znano. Zgodnja dela, ve\u010dinoma\u00a0tiho\u017eitja<\/a>\u00a0in\u00a0upodobitve kme\u010dkih delavcev<\/a>, vsebujejo \u017eive barve, ki so odlikovale tudi njegove kasnej\u0161e slike. Leta 1886 se je preselil v Pariz, kjer je spoznal pripadnike avantgarde, vklju\u010dno z \u00c9milom Bernardom<\/strong> in\u00a0Paulom Gauguinom<\/strong><\/a>. S\u010dasoma je ustvaril nov pristop do\u00a0slikanja tiho\u017eitja<\/a><\/strong>\u00a0in\u00a0lokalne pokrajine<\/a><\/strong>. Njegove slike so postajale svetlej\u0161e, ko je razvil slog, ki se je v celoti uresni\u010dil med njegovim bivanjem\u00a0v Arlesu<\/a>\u00a0na jugu Francije leta 1888. V \u010dasu je svojo tematiko raz\u0161iril na slike\u00a0olj\u010dnih dreves<\/a><\/strong>,\u00a0p\u0161eni\u010dnih polj<\/strong><\/a>\u00a0in\u00a0son\u010dnic<\/strong><\/a>.<\/p> Van Gogh<\/strong><\/a>\u00a0je trpel zaradi psihi\u010dnih motenj. \u010ceprav ga je skrbelo za svojo du\u0161evno zdravje, je zanemarjal svoje fizi\u010dno aktivnost, se slabo prehranjeval, veliko pil in kadil. Prijateljstvo z Gauguinom<\/strong> se je kon\u010dalo po spopadu, ko si je v jezi z britvico odrezal del lastnega levega u\u0161esa. Po drugi verziji mu je uho odrezal Gaugin. Preselil se je v kliniko\u00a0Saint-R\u00e9myju<\/a><\/strong>. Ko so ga odpustili se preselil v\u00a0Auberge Ravoux v Auvers-sur-Oise<\/a>\u00a0blizu Pariza<\/strong> \u2013 k homeopatu in slikarju dr. Paulu Gachetu<\/strong>. Depresivne motnje so vztrajale in 27. julija 1890 se je Van Gogh<\/strong> ustrelil v prsi z revolverjem. Dva dni pozneje umrl zaradi infekcije.<\/p> Van Gogh<\/strong> je bil v \u010dasu svojega \u017eivljenja poslovno neuspe\u0161en in je veljal za norca. Slaven je postal po \u0161ele samomoru in v o\u010deh javnosti postal viden kot napa\u010dno razumljen genij. Njegova slava je narasla v za\u010detku 20. stoletja, ko so elemente njegovega sloga vklju\u010dili fausti in nem\u0161ki ekspresionisti. V naslednjih desetletjih je dosegel \u0161irok kriti\u010dni in komercialni uspeh. Postal je pomemben slikar, katerega te\u017eavna osebnost je tipi\u010den romanti\u010dni ideal mu\u010denega umetnika. Danes so\u00a0van Goghove slike<\/a>\u00a0<\/strong>med najdra\u017ejimi na svetu. Njegovo zapu\u0161\u010dino pa prete\u017eno hrani Van Goghov muzej v Amsterdamu<\/strong>.<\/p> Vincent Willem van Gogh<\/strong> se je rodil 30. marca 1853 v Groot-Zundert na Nizozemskem. Bil je najstarej\u0161i pre\u017eiveli otrok o\u010deta Theodorusa van Gogha (1822\u20131885), ministranta v nizozemski reformisti\u010dni cerkvi, in njegove \u017eene Anne Cornelie Carbentus (1819\u20131907). Vincent je poimenovan po svojem dedku. Vincent je bilo obi\u010dajno ime v dru\u017eini Van Gogh. Dedek je bil ugleden trgovec z umetninami (1789\u20131874) s \u0161estimi sinovi, od katerih so trije postali trgovci z umetninami.<\/p> Van Goghova mati je izhajala iz premo\u017ene dru\u017eine v Haagu. Njen o\u010de je bil sin dr\u017eavnega ministra. Z Vincentovim o\u010detom sta se spoznala, ko se je Annina mlaj\u0161a sestra Cornelia poro\u010dila s Theodorusovim starej\u0161im bratom Vincentom (Cent). Van Goghova star\u0161a sta se poro\u010dila maja 1851 in se preselila v Zundert. Njegov brat Theo se je rodil 1. maja 1857. Imel je \u0161e brata Cor in tri sestre: Elisabeth, Anna in Willemina (poznana kot \u201cWil\u201d). V poznej\u0161em \u017eivljenju je Van Gogh ostal v stiku le z Willemino in Theom.<\/p> Van Goghova mati je bila stroga in verna \u017eenska. Poudarjala pomen dru\u017eine do to\u010dke klavstrofobije. Teodorjevi prihodki so bili skromni, a cerkev je dru\u017eini dodelila hi\u0161o, slu\u017ekinjo, dve kuharici, vrtnarja, ko\u010dijo in konja. Ana je otrokom vcepila dol\u017enost, da ohranjajo visok dru\u017ebeni polo\u017eaj dru\u017eine.<\/p> Van Gogh<\/strong> je bil resen otrok. Doma sta ga u\u010dili mati in guvernanta. Leta 1860 so ga poslali v va\u0161ko \u0161olo. 1864 je bil poslan v internat na Zevenbergen. Tu se ni po\u010dutil dobro in se je \u017eelel vrniti domov. Namesto domov so ga leta 1866 poslali v srednjo \u0161olo v Tilburg, kjer je bil prav tako zelo nesre\u010den. Njegovo zanimanje za umetnost se je za\u010delo \u017ee v mladosti. K slikanju ga je kot otroka spodbujala mama. Njegove zgodnje risbe so izrazite, vendar se ne pribli\u017eajo intenzivnosti njegovega poznej\u0161ega dela.<\/p> V Tilburgu je \u0161tudente pou\u010deval Constant Cornelis Huijsmans, uspe\u0161en umetnik iz Pariza. Njegova filozofija je bila zavra\u010danje tehnike v korist zajemanja vtisov stvari, zlasti narave ali obi\u010dajnih predmetov. Zdi se, da je Van Goghova nesre\u010dnost v tistem obdobju je spregledal te lekcije. Marca 1868 se je vrnil domov. Kasneje se je spominjal, da je bila njegova mladost \u201cstroga, hladna in sterilna\u201d.<\/p> Julija 1869 mu je stric Cent priskrbel slu\u017ebo pri trgovcu z umetninami Goupil & Cie v Haagu. Po kon\u010danem usposabljanju leta 1873 je bil preme\u0161\u010den v londonsko podru\u017enico. To je bil sre\u010den \u010das za Van Gogha. Bil je uspe\u0161en pri delu in saj je pri 20 letih zaslu\u017eil ve\u010d kot njegov o\u010de. Theova \u017eena se je kasneje spominjala, da so bila to najbolj\u0161a leta Vincentovega \u017eivljenja. Zaljubil se je v h\u010der svoje posestnice Eug\u00e9nie Loyer. Zavrnitev, bila je namre\u010d na skrivaj zaro\u010dena z nekdanjim najemnikom, ga je pahnila osamljenost in versko gore\u010dnost. Njegov o\u010de in stric sta se leta 1875 dogovorila za premestitev v Pariz, kjer pa je zaradi sporov v slu\u017ebi zdr\u017eal le leto dni.<\/p> Aprila 1876 je odpotoval nazaj v Anglijo in prevzel nepla\u010dano delo kot u\u010ditelj v majhnem internatu. Ko se je lastnik preselil v Isleworth v Middlesexu, mu je Van Gogh sledil vendar dogovor ni uspel. Njegovi star\u0161i so se medtem preselili v Etten. Za Bo\u017ei\u010d se je vrnil domov. Delo je dobil v knjigarni v Dordrechtu. Delo ga ni veselilo \u010das pa je namenjal prevajanje odlomkov iz Svetega pisma v angle\u0161\u010dino, franco\u0161\u010dino in nem\u0161\u010dino. Poglobil se je v vero in postajal vse bolj pobo\u017een.<\/p> Po besedah \u200b\u200bnjegovega takratnega sostanovalca Paulusa van G\u00f6rlitza je Van Gogh jedel skromno in se izogibal mesu.<\/p> Da bi podprla njegovo versko prepri\u010danje in \u017eeljo, da bi postal pastor, ga je dru\u017eina leta 1877 poslala k svojemu stricu Johannesu Strickerju, uglednemu teologu, v Amsterdam. Ko je padel na izpitu teolo\u0161ke univerze je julija 1878 zapustil stri\u010devo hi\u0161o. Udele\u017eil se je, trimese\u010dnega te\u010daja v protestantski misijonski \u0161oli v Lakenu blizu Bruslja. Brez uspeha.<\/p> Januarja 1879 se je zaposlil kot misijonarj v Petit-Wasmesu. Premogovni\u0161ki predel Borinage v Belgiji. Da bi izkazal podporo svoji obubo\u017eani ob\u010dini, je brezdomcu odstopil svoje udobno preno\u010di\u0161\u010de v pekarni in se preselil v majhno ko\u010do, kjer je spal na slami. Njegove slabe \u017eivljenjske razmere pa niso bile pov\u0161e\u010di cerkvenim oblastem. Zaradi \u00bbspodkopavanja dostojanstva duhovni\u0161tva\u00ab so ga odslovili. Pe\u0161 se je odpravil 75 kilometrov do Bruslja in se nato vrnil domov v Etten. Tam je ostal marca 1880. Njegov o\u010de je bil razo\u010daran in je sina odpeljal v nori\u0161nico Geel.<\/p> Avgusta 1980 se je vrnil v Cuesmes. Bival je pri rudarju do oktobra. V tem \u010dasu se je odlo\u010dil, da bo postal slikar. Zanimali so ga ljudje in prizori okoli sebe. Poustvaril jih je risbe po Theovem predlogu, naj se resno loti umetnosti. Kasneje tega leta je odpotoval v Bruselj, da bi sledil Theovemu ideji, naj \u0161tudira pri nizozemskem slikarju Willemu Roelofsu. Kljub temu, da ni maral formalnih umetni\u0161kih \u0161ol se je pustil prepri\u010dati \u2013 Novembra 1880 se je vpisal na akademijo Kraljevih umetnosti, kjer je \u0161tudiral anatomijo in standardna pravila modeliranja in perspektive .<\/p> \u201cI don\u2019t know anything with certainty, but seeing the stars<\/a> makes me dream.\u201d<\/p>Vincent van Gogh<\/cite><\/blockquote><\/figure> Aprila 1881 se je vrnil v Etten. Nadaljeval je s slikanjem. Avgusta 1881 je pri\u0161la na obisk njegova nedavno ovdovela sestri\u010dna Cornelia \u201cKee\u201d Vos-Stricker. Hodila sta na dolge sprehode in van Gogh se je zaljubil. Kee je bila sedem let starej\u0161a in je imela osemletnega sina. Van Gogh je presenetil vse, ko ji je izpovedal ljubezen in predlagal poroko. Zavrnila ga je z besedami \u201cNe, ne, nikoli\u201d. Van Gogh je od\u0161el v Haag, z namenom prodati slike in se sre\u010dal s svojim bratrancem, Antonom Mauvevom.<\/strong> Mauve, uspe\u0161en umetnik, ga je povabil, naj se vrne \u010dez nekaj mesecev. Predlagal, da vmesni \u010das ri\u0161e z ogljem in pasteli. Van Gogh<\/strong> se je vrnil v Etten<\/strong> in sledil nasvetu.<\/p> Novembra 1881 je od\u0161el v Amsterdam. Kee ga ni hotela sprejeti, njeni star\u0161i pa so zapisali, da je bila njegova \u201cvztrajnost odvratna\u201d. V obupu je dr\u017eal levo roko v plamenu svetilke z besedami: \u201cNaj jo vidim, dokler lahko dr\u017eim roko v plamenu.\u201d Dogodka se ni dobro spomnil, kasneje pa je sklepal, da je stric ugasnil plamen. Keein o\u010de je bil jasen \u2013 njeno zavrnitev mora upo\u0161tevati. Poroka ni mo\u017ena zaradi van Goghove nezmo\u017enosti pre\u017eivljanja.<\/p> Mauve je van Gogha vzel kot \u0161tudenta in mu predstavil akvarel, s katerim se je ukvarjal mesec dni, preden se je vrnil domov za bo\u017ei\u010d. Z o\u010detom sta se sporekla, ker ni hotel obiskati cerkve. Vrnil se je v Haag in Januarja 1882 ga je Mauve preusmeril k slikarstvu z oljem. Posodil denar mu je denar za atelje. V mesecu dni sta se Van Gogh in Mauve sporekla. Van Gogh je pla\u010deval modele \u2013 ljudi z ulice \u2013 kar Mauve ni odobraval. Junija je van Gogh zbolel z gonorejo in tri tedne pre\u017eivel v bolni\u0161nici. Nato je nadaljeval s slikanjem. Slikarski material je kupil z denarjem, izposojenim od Thea. U\u017eival je pri delu s tem medijem. Barvo mo\u010dno razpr\u0161il, postrgal s platna in nanesel nazaj s \u010dopi\u010dem. Zapisal je, da je presene\u010den, kako dobri so rezultati.<\/p> Do marca 1882, se je Mauve distanciral do Van Gogha in je prenehal odgovarjati na njegova pisma. Izvedel je za Van Goghov novo zvezo s prostitutko Clasino Mario \u201cSien\u201d Hoornik (1850\u20131904) in njeno mlado h\u010derko. Van Gogh je Sien spoznal v januarja 1882, ko je imela petletno h\u010der in je bila nose\u010da. Pred tem je rodila dva umrla otroka, a Van Gogh tega ni vedel. 2. julija je rodila fantka Willema. Ko je Van Goghov o\u010de odkril razmerje, je vstrajal, naj zapusti Sien in njena dva otroka. Vincent mu je sprva kljuboval in razmi\u0161ljal o preselitvi dru\u017eine iz mesta, a je konec leta 1883 zapustil Sien in otroke.<\/p> Van Gogh je morda \u010dutil, da je dru\u017einsko \u017eivljenje nezdru\u017eljivo z njegovim umetni\u0161kim razvojem. Sien je h\u010der dala materi, otroka Willema pa bratu. Willem se je spomnil obiska v Rotterdamu, ko je bil star pribli\u017eno 12 let. Stric je posku\u0161al prepri\u010dati Sien, da se poro\u010di, da bi legitimiral otroka. Verjel je, da je bil van Gogh njegov o\u010de. Kljub temu je glede na \u010das rojstva to malo verjetno. Sien se je leta 1904 utopila.<\/p> Septembra 1883 se je Van Gogh preselil v Drenthe na severu Nizozemske. Decembra, ga je osamljenost pripeljala nazaj k star\u0161em, nato pa v Nuenen.<\/p> Tukaj se je van Gogh resni\u010dno koncentriral na slikanje in risanje. Slikal je na prostem in zelo hitro dokon\u010dal skice in\u00a0slike tkalcev in njihovih hi\u0161k<\/a>. V tem \u010dasu je naslikal Parsonage Garden v Nuenenu<\/strong>, ukraden Singerju Larenu marca 2020. Od avgusta 1884 se mu je Margot Begemann, deset let starej\u0161a sosedova h\u010di, pridru\u017eila pri njegovih izletih. Izpovedala mu je ljubezen in on se je odzval, \u010deprav manj navdu\u0161eno. \u017delela sta se poro\u010diti, a nobena stran njunih dru\u017ein ni bila za. Margot je v obupu vzela prevelik odmerek strihnina, vendar pre\u017eivela, ko jo je van Gogh odpeljal v bli\u017enjo bolni\u0161nico. 26. marca 1885 je njegov o\u010de umrl zaradi sr\u010dnega napada.<\/p> Van Gogh je leta 1885 naslikal ve\u010d tiho\u017eitij. Med dvoletnim bivanjem v Nuenenu je dokon\u010dal akvarele ter skoraj 200 oljnih slik. Njegova\u00a0paleta je bila sestavljena predvsem iz mra\u010dnih zemeljskih tonov, zlasti temno rjave.<\/a>\u00a0Ni bilo sledu \u017eivih barv, ki so odlikovale njegova kasnej\u0161a dela. <\/p> V za\u010detku leta 1885 je vzbudil zanimanje trgovca z umetninami v Parizu. Theo je Vincenta vpra\u0161al, ali ima slike pripravljene za razstavo. Maja se je van Gogh<\/strong> odzval s svojim prvim ve\u010djim delom\u00a0The Potato Eaters<\/strong><\/a>\u00a0in serijo \u201d \u0161tudij kme\u010dkih karakterjev \u201c, ki so bile vrhunec ve\u010dletnega dela. Bratu se je prito\u017eil nad prodajo slik, Theo pa je odgovoril, da so pretemne in niso v skladu s svetlim slogom impresionizma. Avgusta je bilo njegovo delo prvi\u010d javno razstavljeno v izlo\u017ebah trgovca Leurs v Haagu.<\/p> Ena izmed mladih slikarjevih kme\u010dkih statistk je septembra 1885 zanosila. Van Gogha so obto\u017eili, da se ji je vsilil, va\u0161ki duhovnik pa je faranom prepovedal statiranje zanj.<\/p> Novembra je od\u0161el Antwerpen in se nastanil nad trgovino z barvami v ulici Rue des Images. \u017divel je v rev\u0161\u010dini in je slabo jedel. Denar, ki ga je Theo poslal, je porabil za slikarski material in statiste. Kruh, kava in tobak so postali njegova osnovna prehrana. Februarja 1886 je pisal Theu, da se spominja le \u0161estih toplih obrokov prej\u0161njega maja. Imel je te\u017eave z zobmi, ki so postali ohlapni in bole\u010di.<\/p> V Antwerpnu se je posvetil \u0161tudiju teorije barv in obiskoval muzeje \u2013 preu\u010deval je Rubensa \u2013 in raz\u0161iril paleto barv na karmin, kobalt modro in smaragdno zeleno. Mo\u010dno pil in je bil zaradi alkohola hospitaliziran med februarjem in marcem 1886, ko se je verjetno zdravil tudi zaradi sifilisa.<\/p> Po okrevanju je kljub odporu do akademskega pou\u010devanja opravljal sprejemne izpite vi\u0161je stopnje na Akademiji za likovno umetnost v Antwerpnu in januarja 1886 maturiral iz slikarstva in risanja. Zbolel je in trpel je zaradi preobremenjenosti, slabe prehrane in prekomernega kajenja.<\/p> Pouk risanja s statisti je za\u010del obiskovati na Akademiji v Antwerpnu januarja 1886. Hitro je sporekel Charlesom Verlatom, direktorjem akademije in u\u010diteljem razrednega slikanja. Sporo zaradi njegovega slikarskega sloga. Van Gogh se je sporekel tudi z in\u0161truktorjem risanja Franzom Vinckom. Za\u010del je obiskovati te\u010daje risanja po starinskih mav\u010dnih modelih, ki mu jih je prinesel Eug\u00e8ne Siberdt. <\/strong><\/p> S Siberdtom sta se sporekla, ko ni izpolnil Siberdtovih navodil, da morajo risbe izra\u017eajo konturo in se osredoto\u010dati na \u010drto. Van Gogh je med te\u010dajem narisal Milosko Venero, vendar je golo telo narisal brez okon\u010din. Siberdt je to razumel kot zani\u010devanje vodenja in je risbo s svojim svin\u010dnikom tako mo\u010dno popravljal, da je strgal papir. Van Gogh izbruhnil in zavpil Siberdtu: \u2018O\u010ditno ne ve\u0161, kak\u0161na je mlada \u017eenska, prekleto! \u017denska mora imeti boke, zadnjico, medenico, v kateri lahko nosi otroka!\u2019 Po nekaterih virih je zaradi tega incidenta zadnji\u010d obiskal akademija. Od\u0161el je v Pariz \u2013 31. marca 1886,\u00a0 mesec dni po dogodku s Siberdtom. Takrat je akademija odlo\u010dila, da mora 17 \u0161tudentov, vklju\u010dno z Van Goghom, ponavljati letnik. Zgodba, da je van Gogha iz akademije izklju\u010dil Siberdt, je torej neutemeljena.<\/p> Van Gogh se je marca 1886 preselil v Pariz. S Theom sta delila stanovanje na ulici Laval na Montmartru. \u0160tudiral je v ateljeju Fernanda Cormona. Junija sta najela ve\u010dje stanovanje. V Parizu je Vincent slikal portrete prijateljev in znancev, slike tiho\u017eitja, poglede na Le Moulin de la Galette, Montmart, Asni\u00e8res in Seno. Leta 1885 ko se je v Antwerpnu za\u010del zanimati za japonske grafike ukiyo-e jih je vklju\u010dil kot dekoracijo v svoj atelje. V Parizu jih je zbral ve\u010d sto.<\/p> Potem ko se je sre\u010dal s portretom Adolpha Monticellija, je Van Gogh spremenil slog in sprejel svetlej\u0161o paleto in drznej\u0161e slikanje. To je opaziti predvsem na slikah \u2013\u00a0\u010colni na pla\u017ei v Saintes-Maries (1888)<\/strong><\/a>. Kasneje sta s Theom pla\u010dala izid knjige o Monticellijevih slikah. Van Gogh pa je kupil nekaj Monticellijevih slik.<\/p> Theo mu je povedal za atelje Fernanda Cormona. V ateljeju je ustvarjal aprila in maja 1886. Obiskoval je te\u010daj avstralskega umetnika Johna Petra Russella, ki je naslikal njegov portret leta 1886. Dru\u017eil se je s \u0161o\u0161olci \u00c9mile Bernard, Louisa Anquetin in Henri de Toulouse-Lautrec. Tako so nastali njegovi portreti v pastelu. Leta 1886 sta bili dve veliki razstavi pointilizma in Neo-impresionizema, kis ta prvi\u010d opozorili na\u00a0 Georges Seurata in Paul Signaca. Theo je navdu\u0161eno hranil zalogo impresionisti\u010dnih slik v svoji galeriji na bulvarju Montmartre, vendar je Van Gogh ni priznaval nastopa nove umetnosti.<\/p> Brata sta se sporoekla in konec leta 1886 je Theo zapisal \u201c\u017eivljenje z Vincentom je skoraj neznosno\u201d.\u00a0 Leta 1887 sta se pomirila ko se je van Gogh preselil v Asni\u00e8res. Tam je spoznal Signaca. Za\u010del je uporabljati elemente pointilizma, tehnike, pri kateri se na platno nanese mno\u017eica majhnih barvnih pik, ki gledano od dale\u010d, iz navidez nerazumljive me\u0161anice odtenkov ustvarijo opti\u010dno razumljivo sliko.<\/p> V Asni\u00e8resu je slikal parke, restavracije in reko Seno. Novembra 1887 sta se Theo in Vincent spoprijateljila s Paulom Gauguinom. Proti koncu leta je Vincent razstavljal skupaj z Bernardom, Anquetinom in Toulouse-Lautrecu v Grand-Bouillon Restaurant du Chalet. Bernard je zapisal, da je razstava korak pred vsemi drugimi v Parizu. Tam sta Bernard in Anquetin prodala svoje prve slike, Van Gogh pa je naredil zamenjvo dela z Gauguinom. Tukaj so vniknile debate o umetnosti, umetnikih in njihovih dru\u017ebenih te\u017eavah, raz\u0161irile pa so se tudi na obsikovalce \u2013 Camille Pissarro in njegov sin Lucien, Signac in Seurat. Februarja 1888 se je van Gogh naveli\u010dal v Pariza, kjer je dokon\u010dal preko 200 slik. Pred odhodom je prvi\u010d in zadnji\u010d obiskal Seurata v njegovem ateljeju.<\/p> Zaradi alkohola in kajenja, je februarja 1888 poiskal pomo\u010d v Arlesu. Tam je \u017eelel ustanoviti umetni\u0161ko kolonije. Danec Christian Mourier-Petersen se mu je pridru\u017eil za dva meseca. Arles je obo\u017eeval.<\/p> To je eno bolj plodnih obdobij van Gogha<\/strong>. Naslikal je 200 slik in ve\u010d kot 100 risb in akvarelov. Navdu\u0161en je bil na pokrajino. Njegove slike iz tega obdobja so bogate z rumeno, ultramarinsko in vijoli\u010dno barvo. Gre za slike \u017eetve, p\u0161eni\u010dnih polj in pode\u017eelskih znamenitosti \u2013 npr. Star mlin \u2013 eno od platen, ki jih je zamenjal z deli s Paula Gauguinom. Na slike Arlesa je vidna\u00a0 njegova nizozemski vzgoja; polja in drevoredi so ravni in manjka perspektiva, vendar se odlikujejo po barvitosti.<\/p> Marca 1888 so nastale pokrajine s \u201cperspektivnim okvirjem\u201d. Aprila ga je obiskal ameri\u0161ki umetnik Dodge MacKnight. 1. maja 1888 je za 15 frankov mese\u010dno podpisal najemno pogodbo v Rumeni hi\u0161i v mestu Lamartine. Sobe so bile neopremljene in \u017ee ve\u010d mesecev prazne.<\/p> 7. maja se je preselil v H\u00f4tel Carrel v Caf\u00e9 de la Gare in se spoprijateljil z lastnikoma Josephom in Marie Ginoux. Rumeno hi\u0161o je moral opremiti, predno se je lahko vselil, vendar jo je \u017ee takrat uporabljal kot atelje. Hkrati je v hi\u0161i \u017eelel je odpreti lastno galerijo kjer bi razstavil svoja dela. Takrat je naslikal serijo slik, ki so na koncu vklju\u010devale\u00a0Van Goghov stol<\/strong><\/a>\u00a0(1888),\u00a0Spalnico v Arlesu<\/strong><\/a>\u00a0(1888),\u00a0No\u010dno kavarna<\/a>\u00a0<\/strong>(1888),\u00a0Caf\u00e9 Terrace at Night<\/a>\u00a0<\/strong>(september 1888),\u00a0Zvezdno no\u010d nad Rono<\/strong><\/a>\u00a0(1888) in\u00a0Tiho\u017eitje \u2013 Vaza z dvanajstimi son\u010dnicami<\/strong><\/a>\u00a0(1888).\u00a0 Vse z namenom opreme galerije v Rumeni hi\u0161i<\/strong>.<\/p> Za The Night Caf\u00e9<\/strong> je zapisal, da je posku\u0161al \u201cizraziti idejo, da je kavarna kraj, kjer se lahko uni\u010di\u0161, znori\u0161 ali stori\u0161 zlo\u010din\u201d. Junija je obiskal Saintes-Maries-de-la-Mer in in\u0161triral podporo\u010dnika Paula-Eug\u00e8na Millieta. Slikal je \u010dolne na morju<\/strong> in vasi. MacKnight je predstavil van Gogha Eug\u00e8nu Bochu<\/strong>, belgijskemu slikarju, ki je v\u010dasih bival v Fontvieillu, julija pa sta si izmenjala obiske.<\/p> Gauguin je leta 1888 obiskal Arles in Van Gogh je upal na prijateljstvo in uresni\u010ditev svoje ideje o umetni\u0161kem kolektivu. Med \u010dakanjem je avgusta naslikal Son\u010dnice. Ob obisku Bocha je Van Gogh naslikal njegov portret, sliko Pesnik proti zvezdnemu nebu.<\/p> V pripravah na obisk Gauguina je po nasvetu po\u0161tarja Josepha Roulina kupil dve postelji. Njegov portret je naslikal. 17. septembra. Takrat je prvo no\u010d pre\u017eivel slabo opremljeni Rumeni hi\u0161i. Gauguin se je kon\u010dno strinjal, da bo z njim delal in \u017eivel v Arlesu. Van Gogh za\u010del opremljati Rumeno hi\u0161o<\/strong>, verjetno v najbolj ambicioznemu prizadevanju, ki se ga je kdaj lotil. Dokon\u010dal je dve sliki stolov: Van Goghov stol<\/strong> in\u00a0Gauguinov stol<\/a><\/strong>.<\/p> Gauguin je prispel 23. oktobra in novembra sta slikala skupaj. Gauguin je upodobil Van Gogha pri slikanju son\u010dnic<\/strong>. Van Gogh pa je slikal po spominu, kar je bil predlog Gauguina. Med temi deli je Spomin na vrt v Ettenu .<\/p> Njuno prvo skupno slikanje na prostem je bilo pri Alyscamps. Edina slika, ki jo je Gauguin dokon\u010dal med svojim obiskom, je bil njegov portret Van Gogha.<\/p> Van Gogh in Gauguin sta decembra 1888 od\u0161la v Montpellier. Obiskala sta Mus\u00e9e Fabre in dela Courbeta in Delacroixa . Njun odnos se je za\u010del slab\u0161ati. Van Gogh je ob\u010dudoval Gauguina. \u017delel je, da bi se obravnavala enakovredno. Gauguin pa je bil nadut in gospodovalen, kar je Van Goghu najedalo. Pogosto sta se sporekla. Van Gogh se je zbal, da bo Gauguin od\u0161el. \u010cas je opisal kot \u00bbpretirana napetost\u00ab.<\/p> Dogodki, okrog van Goghovega odrezanega u\u0161esa niso natan\u010dno znani. Po 15 letih je Gauguin omenil, da sta se tisto no\u010d ve\u010dkrat skregala in si fizi\u010dno grozila. Njun odnos je bil zapleten. Theo je Gauginu verjetno dolgoval denar. Bil je sumnji\u010dav, da ga brata finan\u010dno izkori\u0161\u010data. Van Gogha je skrbelo, da Gauguin ga \u017eeli zapustiti. V teh dneh je\u00a0 bilo slabo vreme z mo\u010dnim de\u017ejem, zaradi \u010desar sta bila zaprta v Rumeni hi\u0161i. Gauguin je kasneje izjavil, da mu je Van Gogh sledil, ko je Gauguin od\u0161el na sprehod in ga napadel. \u201cVidel sem ga kako je hitel proti meni z odprto britvico v roki.\u201d Incident ni potrjen. Gauguin tisti no\u010d skoraj zagotovo ni bilo v Rumeni hi\u0161i, najverjetneje je spal v hotelu.<\/p> Po prepiro z Gauguinom, zve\u010der dne 23. decembra 1888 se je Van Gogh vrnil v svojo sobo, kjer so ga napadli glasovi v glavi in\u00a0 z britvico si je odrezal levo uho (v celoti ali delno, izjave se razlikujejo). To je povzro\u010dilo hudo krvavitev. Rano je povil, uho zavil v \u010dasopis in paket izro\u010dil \u017eenski v bordelu, ki sta ga obiskovala. Van Gogha je naslednje jutro policist na\u0161el nezavestnega in ga odpeljal v bolni\u0161nico.\u00a0 Oskrbel ga je F\u00e9lix Rey, mladi zdravnik na izobra\u017eevanju. Uho je bilo dostavljeno v bolni\u0161nico, vendar ga Rey ni posku\u0161al ponovno pritrditi, saj je minilo preve\u010d \u010dasa. Identiteta \u017eenske v bordelu je Gabrielle. Umrla je v Arlesu pri starosti 80 let leta 1952. Njeni potomci \u0161e vedno \u017eivijo tik pred Arlesom. Gabrielle, v mladosti znana kot \u201cGaby\u201d, je bila 17-letna \u010distilka v bordelu in drugih lokalnih ustanovah v \u010dasu, ko ji je Van Gogh podaril svoje uho.<\/p> Van Gogh se dogodka ni spomnil, kar ka\u017ee, da je utrpel du\u0161evni zlom. Bolni\u0161ni\u010dna diagnoza je bila \u201cakutna manija z generaliziranim delirijem\u201d, V nekaj dneh je lokalna policija odredila, da ga namestijo v bolni\u0161ni\u010dno oskrbo. Gauguin je takoj obvestil Thea, ki je 24. decembra predlagal poroko sestri Johanne svojega starega prijatelja Andriesa Bongerja. Theo odhitel na postajo, da bi se vkrcal na no\u010dni vlak za Arles. Pri\u0161el je na bo\u017ei\u010dni dan in tola\u017eil Vincenta, ki se mu je zdel le na pol pri sebi. Tisti ve\u010der se je vrnil v Pariz.<\/p> Gauguin je pobegnil iz Arlesa. Z Van Goghom se nista ve\u010d videla. \u0160e naprej pa sta si dopisovala. Leta 1890 je Gauguin predlagal, da ustanovijo studio v Antwerpnu.<\/p> Kljub pesimisti\u010dni diagnozi si je Van Gogh opomogel in se 7. januarja 1889 vrnil v Rumeno hi\u0161o. Mesec je pre\u017eivel med bolni\u0161ni\u010dno oskrbo in domom, trpel je zaradi halucinacij in blodenj. Marca je policija zasegla njegovo hi\u0161o po peticiji 30. me\u0161\u010danov (vklju\u010dno z dru\u017eino Ginoux), ki so ga opisali kot rde\u010delasega norca. Van Gogh se je vrnil v bolni\u0161nico. Marca ga je dvakrat obiskal Paul Signac. Aprila se je Van Gogh preselil v sobe dr. Reya. Poplave po\u0161kodovale slike v njegovem domu. Dva meseca pozneje je zapustil Arles in prostovoljno vstopil ustanovo za du\u0161evne bolezni v Saint-R\u00e9my-de-Provence. Zapisal je: \u201cV\u010dasih razpolo\u017eenja nepopisne tesnobe, v\u010dasih trenutki, ko se zdi, da se tan\u010dica \u010dasa in usodnost okoli\u0161\u010din za trenutek raztrgata.\u201d<\/p> Van Gogh je podaril svoj Portret doktorja F\u00e9lixa Reya iz leta 1889\u00a0 dr. Rayu. Zdravniku slika ni bila v\u0161e\u010d in jo je uporabil za popravilo koko\u0161njaka, nato pa podaril. Leta 2016 je bil portret shranjen v Pu\u0161kinovem muzeju lepih umetnosti in je ocenjen na ve\u010d kot 50 milijonov dolarjev.<\/p> Van Gogh<\/strong> je pri\u0161el v Saint-Paul-de-Mausole<\/strong> 8. maja 1889. Saint-Paul, nekdanji samostan v Saint-R\u00e9myju, ki se nahaja manj kot 30 kilometrov (19 milj) od Arlesa, pod vodstvom pomorskega zdravnika Th\u00e9ophile Peyrona. Van Gogh \u017eivel v dveh celicah z re\u0161etkastimi oknih. Eno je bila namenjena ateljeju. Klinika in njen vrt sta postala glavna predmeta njegovih slik. Narisal je ve\u010d \u0161tudij notranjosti bolni\u0161nice (Vestibule of the Asylum in Saint-R\u00e9my<\/strong> \u2013 september 1889) ter njenih vrtov, kot so Lilacs (maj 1889). Za nekatere slike so zna\u010dilni vrtinci, na primer\u00a0Starry night \u2013 Zvezdna no\u010d<\/a><\/strong>. Pod nadzorom so mu dovolili kratke sprehode. V tem \u010dasu je slikal\u00a0ciprese<\/a><\/strong>\u00a0in\u00a0oljke<\/strong><\/a>, med drugim Dolina z ora\u010dem<\/strong> \u2013 viden od zgoraj,\u00a0Oljke z alpami v ozadju<\/a><\/strong>\u00a01889,\u00a0Ciprese<\/strong> 1889<\/a>\u00a0,\u00a0<\/strong>Koruzno polje s cipresami<\/a>\u00a0(1889), Pode\u017eelska cesta<\/strong> in No\u010d v Provansi <\/strong>(1890). Septembra 1889 je izdelal \u0161e dve razli\u010dici Sobe v Arlesu.<\/strong><\/p> Omejen dostop do \u017eivljenja je povzro\u010dil pomanjkanje predmetov za slikanje. Van Gogh je zato interpretiral slike drugih umetnikov, kot so Millet \u2013 Sejalec in opoldanski po\u010ditek in variacije svojih prej\u0161nih slik. Van Gogh je bil ob\u010dudovalec, Gustave Courbeta in Milleta in je v primerjal svoje kopije z interpretacijo Beethovnovih simfonij.<\/p> Sliko Zbor zapornikov je naslikal po gravuri Gustave Dore (1832-1883). Tralbaut namiguje, da je obraz ujetnika v sredi\u0161\u010du slike, ki gleda proti gledalcu, sam Van Gogh.<\/p> Med februarjem in aprilom 1890 je stanje poslab\u0161alo. Postal je depresiven in se ni mogel prisiliti pisati. Se vedno lahko malo slikal in risal, kasneje pa je Theu napisal, da je naredil nekaj majhnih slik \u201ciz spomina\u2026 na sever\u201d. Med temi slikami sta bili dve kme\u010dki \u017eenski, ki kopljeta na zasne\u017eenem polju ob son\u010dnem zahodu. To kratko obdobje je bil edini \u010das, ko je Van Goghova bolezen pomembno vplivala na njegovo delo. Svojo mamo in brata je prosil, naj mu po\u0161ljeta risbe in nedokon\u010dano delo, ki ga je risal v zgodnjih 1880-ih, da bi lahko delal na novih slikah po svojih starih skicah. Temu obdobju pripada Sorrowing Old Man (\u201cAt Eternity\u2019s Gate\u201d), barvna \u0161tudija, ki jo Hulsker opisuje kot \u201c\u0161e en nezmotljiv spomin na davno pretekle \u010dase\u201d. Njegove pozne slike prikazujejo umetnika na vrhuncu svojih sposobnosti, po mnenju umetnostnega kritika Roberta Hughesa , \u201chrepe\u010de\u010dega po jedrnatosti in milosti\u201d.<\/p> Po rojstvu svojega ne\u010daka je Van Gogh zapisal: \u201cTakoj sem za\u010del delati sliko zanj, da bi jo obesili v njihovi spalnici,\u00a0veje belega mandljevega cveta na modrem nebu<\/a>.\u201d<\/p> Maja 1890 je zapustil kliniko v Saint-R\u00e9myju, in od\u0161el z dr. Paulu Gachetu. Gachet homeopat in ljubiteljski slikar. Zdravil je ve\u010d umetnikov. Van Goghov prvi vtis je bil, da je Gachet \u201cbolj\u0161i od mene, se mi je zdelo, ali recimo ravno toliko dober.\u201d<\/p> V zadnjih tednih v Saint-R\u00e9myju ko so se njegove misli vrnile k \u00bb spominom na sever \u00ab nekaj od pribli\u017eno 70 olj, naslikanih v toliko dneh v Auvers-sur-Oiseu, spominja na severne prizore. Junija 1890 je naslikal ve\u010d portretov svojega zdravnika, vklju\u010dno s Portretom dr. Gacheta in njegovo edino jedkanico. Obstajajo tudi druge slike, ki so nedokon\u010dane, vklju\u010dno s slamnatimi ko\u010dami ob hribu.<\/p> Julija je Van Gogh zapisal, da se je v\u017eivel v \u201cogromno ravnino proti hribom, brezmejno kot morje, ne\u017eno rumeno\u201d. Polja so ga prvi\u010d o\u010darala maja, ko je bila p\u0161enica mlada in zelena. Julija je Theu opisal \u201cogromna polja p\u0161enice pod nemirnim nebom\u201d.<\/p> Zapisal je, da predstavljajo njegovo \u00bb\u017ealost in skrajno osamljenost\u00ab in da vam bodo \u00bbplatna povedala, \u010desar ne morem povedati z besedami, torej kako zdravo in po\u017eivljajo\u010de se mi zdi pode\u017eelje\u00ab.\u00a0P\u0161eni\u010dno polje z vranami<\/strong><\/a>\u00a0, \u010deprav ni njegovo zadnje oljno delo, je iz julija 1890 je povezano z \u201cmelanholijo in skrajno osamljenostjo\u201d. Hulsker identificira sedem oljnih slik iz Auversa, ki sledijo dokon\u010danju\u00a0P\u0161eni\u010dnega polja z vranami<\/a>.<\/strong><\/p> Zelo verjetno, da je natan\u010dna lokacija, kjer je Van Goghova zadnje delo Tree Roots, kak\u0161nih 150 metrov od gostilne Auberge Ravoux, kjer je bival. Na pobo\u010dju hriba so rasla drevesna prepletom gr\u010dastih korenin. Verjetno je Van Gogh delal na sliki le nekaj ur pred smrtjo.<\/p> Dne 27. julija 1890, v starosti 37, je Van Gogh najverjetneje ustrelil v prsi s 7 mm Lefaucheux pinfire revolverjem. Pri\u010d ni bilo. Umrl je 30 ur po dogodku. Ustrelil naj bi se na \u017eitnem polju, na katerem je slikal, ali pa v lokalnem hlevu.<\/p> Krogla se je odbila od rebra in prebila prsi, ne da bi pri tem povzro\u010dila o\u010ditne po\u0161kodbe notranjih organov. Verjetno se je ustavila ob hrbtenici. Sprehodil se je nazaj do Auberge Ravoux, kjer sta ga oskrbela dva zdravnika, a brez kirurga krogle ni bilo mogo\u010de odstraniti. Zdravniki se se trudili, kolikor so lahko, nato pa so ga pustili samega v njegovi sobi, kjer je kadil pipo. Naslednje jutro je Theo prihitel k bratu in ugotovil, da je dobre volje. Toda v nekaj urah je Vincent za\u010del odpovedovati, zaradi oku\u017ebe, ki je bila posledica rane. Umrl je v zgodnjih urah 29. julija. Kot pravi Theo, so bile Vincentove zadnje besede: \u201c\u017dalost bo trajala ve\u010dno\u201d.<\/p> Van Gogha so pokopali 30. julija na ob\u010dinskem pokopali\u0161\u010du Auvers-sur-Oise.<\/p> Pi\u0161tola, s katero se je ustrelil Van Gogh, je bila najdena leta 1965 in je bila 19. junija 2019 na dra\u017ebi prodana kot \u201cnajbolj znano oro\u017eje v zgodovini umetnosti\u201d za 162.500 evrov.<\/p>![\"Vincent](\"https:\/\/i0.wp.com\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/Vincent_van_Gogh_January_1873_restored-1.jpg?ssl=1\")
<\/figure><\/div>![\"Theo](\"https:\/\/i1.wp.com\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/Theo_van_Gogh_May_1878_restored-2-1-905x1024.jpg?ssl=1\")
<\/figure><\/div>![\"Rojstna](\"https:\/\/i2.wp.com\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/gogh006brie01_01ill10-1.gif?ssl=1\")
<\/figure><\/div>![\"Dru\u017eina](\"https:\/\/i0.wp.com\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/van-Gogh-family-1.png?ssl=1\")
<\/figure><\/div><\/div><\/div><\/div>Zgodnja leta<\/h3>
![\"van](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/van-gogh-1881-1024x706.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Pollard-Willow_680-1024x697.jpg\")
<\/a>Vzpon v umetnosti<\/h3>
![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/Van_Gogh-The_Parsonage-Garden-at-Nuenen-1024x431.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_The-Potato-Eaters-Van-Gogh_680-300x213.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Skull-with-Burning-cigarette-van-Gogh_680-223x300.jpg\")
<\/a>![\"van](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/Vincent_van_Gogh_-_Peasant_woman_digging-230x300.jpg\")
<\/a>Pariz (1886\u20131888)<\/h3>
![\"A](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/A-pair-of-shoes-vincent-van-Gogh-1024x851.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Bridges-across-the-Seine-at-Asnieres-van-Gogh_680-1024x803.jpg\")
<\/a>![\"Reprodukcije](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Fishing-Boats-on-the-Beach-at-Les-Saintes-Maries-de-la-Mer-Van-Gogh_680-1024x823.jpg\")
<\/a>![\"Van](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/Toulouse-Lautrec_de_Henri_Vincent_van_Gogh_Sun.jpg\")
<\/a>Zrela leta in uspeh<\/h3>
![\"Vincent-Van-Gogh-reprodukcija-slike-Bedroom-in-Arles](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Vincent-Van-Gogh-reprodukcija-slike-Bedroom-in-Arles_680-1024x813.jpg\")
<\/a>![\"The-Sower-van-Gogh](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_The-Sower-van-Gogh_680-1024x821.jpg\")
<\/a>![\"vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/Vincent_van_Gogh_-_The_yellow_house_The_street-1024x794.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_The-Night-Cafe-Van-Gogh_680-1024x810.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Starry-night-over-the-Rhone-Van-Gogh_680-1024x807.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Sunflowers-I-Van-Gogh_680-781x1024.jpg\")
<\/a>![\"Cafe](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/Van_Gogh_-_Terrasse_des_Cafes_an_der_Place_du_Forum_in_Arles_am_Abend1-2-780x1024.jpeg\")
<\/a>![\"Van](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Wheat-Field-with-Sheaves-van-Gogh_680-1024x854.jpg\")
<\/a>Obisk Gaugena 1888<\/h3>
![\"Ro\u010dno](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Paul-Gauguins-Armchair-van-Gogh_680-820x1024.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Portrait-of-Joseph-Roulin-Van-Gogh_680-867x1024.jpg\")
<\/a>![\"Vincent_van_Gogh_-_Memory_of_the_Garden_at_Etten_(1888)\"](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/1200px-Vincent_van_Gogh_-_Memory_of_the_Garden_at_Etten_1888-1024x807.jpg\")
<\/a>![\"Paul_Gauguin_-_Vincent_van_Gogh_painting_sunflowers\"](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/1280px-Paul_Gauguin_-_Vincent_van_Gogh_painting_sunflowers_-_Google_Art_Project-1024x815.jpg\")
<\/a> Odrezano uho (december 1888) <\/h3>
Ustanova za du\u0161elno bolne (Maj 1889 \u2013 Maj 1890)<\/h3>
![\"Reprodukcije](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Olive-Trees-with-the-Alpilles-in-the-Background-Vincent-van-Gogh_680-1024x732.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Cypresses_680-798x1024.jpg\")
<\/a>![\"van](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/12\/1362px-Gogh_Vincent_van_-_Landscape_with_House_and_Ploughman-1024x812.jpg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/09\/vincent-van-gogh-starry-night-1024x811.jpeg\")
<\/a>![\"Vincent](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Blossoming-almond-tree-Vincent-van-Gogh_680-1024x809.jpg\")
<\/a>Auvers sur Oise (maj\u2013julij 1890)<\/h3>
![\"Van](\"https:\/\/svetslik.si\/wp-content\/uploads\/2021\/08\/image_Wheat-Field-with-Crows-Van-Gogh_680-1024x479.jpg\")
<\/a>Smrt<\/h3>
Zanimive povezave<\/h3>