Opis
Zadnja večerja – The Last Supper – Leonardo da Vinci
| Leto nastanka: | cca 1500 |
| Originalna velikost: | 794 cm x 418 cm |
| Slikarski slog: | Visoka renesansa |
| Originalna tehnika: | Olje na platno |
| Nahaja se: | Da Vinci Museum, Tongerlo |
Upodobitve zadnje večerje v krščanski umetnosti so se več stoletij lotevali različni slikarji, kljub temu pa najbolj znana freska Leonarda da Vincija iz poznih 1490-ih v Milanu v Italiji.
Zadnja večerja je poleg Mone Lize najbolj poznano slikarsko delo Leonarda da Vincija. Gre za fresko originalne velikosti 460 × 880 cm. Najdemo jo v dominikanskem samostanu ob cerkvi Santa Maria della Grazia v Milanu.
Na sliki/freski so vidne poškodbe in odpadanje barve, kar je je posledica Leonardovega poskusa, da je slikanju uporabili novo razvite barve. Leonardo je »Zadnjo večerjo« slikal z mešanico olja in tempere. Kombinacija barv je parozaporna in sloj barve ni uspel zadostno odvajati vlago iz stene. Posledica je luščenje berve, ki je še danes vidno in prisotno.
Freska je da Vincijevo pomembno in velikokrat analizirano delo iz njegovega milanskega obdobja. V nasprotju z običajno interpretacijo Zadnje večerje je izbral trenutek, ko Jezus sporoči svojim učencem, da ga bo eden izmed njih izdal.
Za skupino na freski so značilne in pomembne kretnje sodelujočih in izrazi obrazov, ki v takšni obliki še nikoli niso bili upodobljeni.
Čeprav je Leonardo apostole razdelil v štirih jasne skupine po tri osebe, in na ta način ustvaril učinek neprisiljenosti, so kot celota ostali povezani z različnimi kretnjami.
Opazovalec freske lahko občuti napetost znotraj skupine, v sredi katere je le Kristus, uravnoteži situacijo in ponuja rešitev.
Freska Zadnje večerje je močno vplivala na razvoj in nastajanje krščanstva. Iz obredov, ki so sledili prikazu druženja ob večerji na sliki se je izoblikovala maša, kot jo poznamo danes.
Slika je navdihovala tudi druge slikarje v zgodovini, ki so jo interpretirali po svoje, vendar ostali zvesti njeni prvotni ideji.
