Opis
Gustav Klimt – Beethoven frieze-II (detail)
Leto nastanka: | 1902 |
Originalna velikost: | 636 cm x 220 cm |
Slikarski slog: | Secesija |
Originalna tehnika: | Olje na platnu |
Nahaja se: | Secesijska palača, Dunaj |
Leta 1902 je Klimt ustvaril eno od svojih najznamenitejših del, Beethoven Frieze, za razstavo secesijskega gibanja na Dunaju. Celotna razstava je bila posvečena skladatelju Ludwigu van Beethovnu, Klimtova orjaška friza pa je krasila steno vhodne dvorane. Ta ornamentalna simfonija je merila 34 metrov v širino in 2 metra v višino. Klimt je na njej hotel prikazati ter ovekovečiti Beethovnovo deveto simfonijo glede na Wagnerjevo interpretacijo.
“Beethovnov friz II (detajl)”, ki ga je leta 1902 naslikal avstrijski umetnik Gustav Klimt, velja za eno umetnikovih najpomembnejših in ambicioznih del. Slika je del večjega cikla likovnih del, znanega kot Beethovnov friz, ki je nastal za 14. dunajsko secesijsko razstavo. Beethovnov friz je bil poklon skladatelju Ludwigu van Beethovnu in prikazuje prizore iz njegove Devete simfonije, ki temelji na pesmi Friedricha Schillerja “Oda radosti”.
Slika je odličen primer Klimtovega secesijskega sloga, za katerega je bila značilna uporaba okrašenih vzorcev, drznih barv in čutne teme. Figure na sliki so upodobljene visoko stilizirano, s podolgovatimi udi in poenostavljenimi potezami obraza, kar daje sliki nezemeljsko in sanjsko kvaliteto.
Ena najbolj presenetljivih značilnosti “Beethovnovega friza II (detajl)” je uporaba drznih barv in zapletenih vzorcev. Slika je nered barv, s figurami, ozadjem in okrasnimi elementi, ki so sestavljeni iz vrtinčastih, prepletenih vzorcev. Uporaba barve in vzorca ustvarja občutek gibanja in fluidnosti, kar je primerno glede na temo slike, glasbo in praznovanje.
Bogata je tudi simbolika slike. Številke na sliki so pogosto videti kot simboli človečnosti, enotnosti in slavljenja življenja. Ornamentalni elementi na sliki bi lahko predstavljali povezavo med glasbo in naravo, pa tudi povezavo med umetnostjo in življenjem. Tudi ozadje slike je napolnjeno s simboli narave, kot so rože, ki imajo na sliki tudi globok simbolni pomen.
Kritiki so sliko ob prvi razstavi dobro sprejeli in veljala za mojstrovino secesije. Beethovnov friz je veljal za Klimtovo najbolj ambiciozno in pomembno delo in velja za eno najpomembnejših del dunajskega secesionističnega gibanja. Na žalost je bila slika uničena leta 1945 med bombardiranjem Dunaja, a reprodukcije in fotografije iz tega obstajajo.