„Medtem ko luna odseva / na cvetju in zelenečem drevju, / zveri in druge živali prisluhnejo / veselim zvokom glasbila.“
Henri Rousseau
Henri Rousseau (1844–1910), ki so ga sodobniki klicali Le Douanier, carinik, je bil francoski slikar samouk in danes velja za osrednjo osebnost naivnega slikarstva. Na tej strani je 44 njegovih del, vsako ročno naslikano v olju na platnu po naročilu in v velikosti, ki jo izberete; cene se začnejo pri 124 EUR.
Rousseau je do svojega devetinštiridesetega leta služboval pri pariški mestni mitnici in se je slikarstvu v celoti posvetil šele po upokojitvi leta 1893. Od leta 1886 je razstavljal v Salonu neodvisnih, edinem pariškem salonu brez žirije, in prav ta salon mu je omogočil, da je sploh prišel pred občinstvo. Akademske izobrazbe ni imel; nekaj nasvetov je zbral pri slikarjih Félixu Augustu Clémentu in Jean-Léonu Gérômu.
Nikoli ni zapustil Francije in nobene džungle, ki jo je naslikal, ni videl. Rastline je preučeval v rastlinjakih pariškega Jardin des Plantes, živali pa v živalskem vrtu, v botaničnih knjigah in v ilustriranih revijah. Zato je njegova goščava natančna v posameznostih in nemogoča v celoti, in prav ta razkorak je tisto, kar je pozneje pritegnilo nadrealiste. Njegovo delo je leta 1908 odkril Pablo Picasso in mu v svojem ateljeju Bateau-Lavoir priredil banket; sliko The Snake Charmer je pri njem naročila Berthe, grofica Delaunay, mati slikarja Roberta Delaunaya. Leta 1905 je bilo njegovo veliko platno Lačni lev se vrže na antilopo razstavljeno na Jesenskem salonu v isti dvorani kot dela Matissa in Deraina; kritik Louis Vauxcelles je prostor imenoval cage aux fauves, kletka z divjimi zvermi, in iz te pripombe se je rodilo ime fauvizem. Rousseau sam fauvist ni bil.
Med deli na tej strani so Sanje iz leta 1910, njegovo največje in zadnje platno, ki ga hrani Muzej moderne umetnosti v New Yorku; Tiger v tropski nevihti iz leta 1891, prva džungelska slika, danes v Narodni galeriji v Londonu; Karnevalski večer iz leta 1886, s katerim je prvič nastopil v Salonu neodvisnih; ter Ekvatorialna džungla iz leta 1909 iz Narodne galerije umetnosti v Washingtonu. Tihožitje Šopek cvetja hrani galerija Tate v Londonu, Veseli šaljivci pa Muzej umetnosti v Filadelfiji.
Poleg džungel je na tej strani tudi obsežna skupina pariških motivov: predmestne ulice, kanali, mostovi, nabrežja in parki, ki jih je Rousseau slikal v letih, ko je služboval pri mestni mitnini na obrobju Pariza. Med džungelskimi platni so Levji obed, Tiger napade izvidnike in Tropska pokrajina: Indijanec v boju z gorilo; Svatba je najobsežnejši figuralni prizor te strani, Slap pa eden njegovih poznih gozdnih motivov.
Rousseau je umrl 2. septembra 1910, nekaj mesecev po tem, ko je v Salonu razstavil svoje zadnje veliko platno. Vsako reprodukcijo na tej strani naslika slikar po originalu, v olju na platnu, napetem na lesen podokvir in pripravljenem za obešanje.