Henri Rousseau – ročno naslikane reprodukcije na platnu
Henri Rousseau (1844–1910) je slikar, ki je naslikal najbolj znane džungle v evropski umetnosti, ne da bi kdaj stopil iz Francije. Na tej strani je 67 njegovih del, vsako naslikano z roko v olju na platnu, v dimenziji, ki jo izberete sami, od 50 x 35 cm do skoraj treh metrov širine. Spodaj odgovarjamo na vprašanja, ki nam jih kupci najpogosteje zastavijo pred temi motivi: od tega, kje je videl tigre, do tega, kako visoko obesiti platno.
Ali je Rousseau sploh kdaj videl džunglo?
Ni je. Londonska National Gallery, ki hrani njegovo platno Surprised! (pri nas Tiger v tropski nevihti), v svojem zapisu navaja, da so Rousseaujeve džungle povsem izmišljene, saj slikar ni nikoli zapustil Francije. Od leta 1863 je štiri leta služil v vojski; njegova trditev, da je bil s francosko odpravo v Mehiki, po istem zapisu nima podlage. Rastline je opazoval v pariškem botaničnem vrtu Jardin des Plantes, kjer so poleg tropskih vrst rasle tudi povsem domače lončnice, in oboje je naslikal z enako natančnostjo. V istem vrtu je bil zanemarjen živalski vrt z levi, tigri in jaguarji, poleg tega pa so mu služili nagačeni primerki in ilustrirane revije. Njegove zveri so zato sestavljene iz več virov hkrati – natančne v posameznostih in nemogoče kot celota. Prav to je razlog, da Ekvatorialna džungla deluje hkrati kot botanični atlas in kot sanje.
Kdo je bil Henri Rousseau?
Po zapisu londonske galerije se je rodil v Lavalu in je med letoma 1871 in 1885 delal kot nadzornik na mitnici na obrobju Pariza. Prav od tod izvira njegov vzdevek le douanier, carinik, čeprav pri carini ni bil nikoli zaposlen – mitnina in carina sta dve različni službi. Slikarstvu se je resno posvetil šele po upokojitvi, razstavljal pa je od leta 1886 na Salonu neodvisnih. Bil je samouk. Kritiki so se mu dolgo posmehovali, med pisatelji in slikarji pariške avantgarde pa je imel majhen krog občudovalcev: Picassa, Légerja in pesnika Apollinaira. Decembra 1908 mu je mladi Picasso v svojem ateljeju priredil slovesen banket, ki so se ga udeležile vodilne kulturne osebnosti Pariza; ta podatek navaja londonska galerija v zapisu o Surprised! Za sodobnike je ostal ekscentrik, danes pa je eden najbolj prepoznavnih slikarjev svojega časa.
Kaj je naivna umetnost?
Naivna umetnost je ime za dela slikarjev brez akademske izobrazbe, ki slikajo mimo pravil, ki se jih učijo v šolah. Tate v svojem pojmovniku navaja Rousseauja kot najbolj znanega naivnega slikarja novejšega časa in ob njem omenja prav vzdevek Le Douanier, ki izvira iz njegove redne službe. Naivna umetnost ni nesposobnost: je drug sistem pravil. Ploskovita barva, ostro izrisani obrisi, listi, zloženi v plasti drug pred drugim, in odsotnost zračne perspektive so pri Rousseauju dosledni skozi vso kariero. Pariz njegovega časa je bil Pariz po impresionizmu, a Rousseau ni bil impresionist in njegovih platen ni mogoče brati z njihovim besediščem.
Zakaj je perspektiva videti ploska?
Ker globine ne gradi s svetlobo, ampak z velikostjo in prekrivanjem. Listi v ozadju so naslikani enako ostro kot tisti spredaj, zato se goščava bere kot stena in ne kot prostor, ki se odmika. Barvne ploskve nimajo mehkih prehodov; kjer bi akademski slikar postavil senco, Rousseau postavi rob. Učinek ni pomanjkljivost, ampak razlog, da so ta platna tako mirna in tako spominljiva: pogled nima kam zdrsniti, zato ostane na motivu. Isti postopek vidite na Sanjah, njegovem zadnjem dokončanem in največjem platnu, kjer kavč iz meščanskega salona stoji sredi rastlinja, ne da bi slikar poskušal oba prostora uskladiti.
Je bil Rousseau nadrealist?
Ni bil, in to iz preprostega razloga: umrl je leta 1910, nadrealizem pa je kot gibanje nastal pozneje. Tate navaja, da je izraz leta 1917 skoval pesnik Guillaume Apollinaire, opredelil pa ga je André Breton v Nadrealističnem manifestu leta 1924, štirinajst let po Rousseaujevi smrti. Zanimivo je, da je bil prav Apollinaire med tistimi, ki so Rousseauja občudovali že za življenja. Njegova platna so torej nastala pred gibanjem, ki ga je pozneje prepoznalo za svojega predhodnika – ne pa znotraj njega.
Kje visijo izvirniki?
Razpršeni so po zbirkah v Evropi in Ameriki. Dva zapisa smo za to stran prebrali sami: londonska National Gallery hrani Surprised! pod inventarno številko NG6421, Art Institute of Chicago pa Slap pod številko 1926.262. Tate v Londonu hrani njegov šopek cvetja iz približno 1909–1910, isto zbirko pa navaja tudi naša stran tega motiva. Drugi veliki džungelski prizori so v javnih zbirkah v New Yorku, Washingtonu in Parizu; teh zapisov na tem mestu ne navajamo, ker jih s tega strežnika nismo mogli prebrati, in raje pustimo prazno mesto, kot da bi navedli podatek, ki ga nismo videli. Kje je posamezen izvirnik, piše na strani vsakega dela.
Kako nastane ročno naslikana reprodukcija?
Platno začnemo šele po vašem naročilu. Slikar nanaša oljne barve v plasteh, tako kot so nanesene na izvirniku, zato je pri Rousseauju vrstni red pomemben: najprej rastlinje, nato žival, na koncu vreme čez vse skupaj. Ne tiskamo in ne uporabljamo strojnega nanosa; nobena naša izvedba ni povsem enaka drugi, ker jo naredi človeška roka. Platno napnemo na lesen podokvir in ga pošljemo pripravljeno za obešanje. Preden sliko zapakiramo, jo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev.
Katero dimenzijo izbrati in kako se ujema z izvirnikom?
Vsako delo ponujamo v več dimenzijah, ki ohranjajo razmerje stranic izvirnika, zato motiv ostane enak, spremeni se le velikost. Pri velikih džungelskih platnih je izvirnik pogosto širok poldrugi meter ali več, zato manjše dimenzije priporočamo le tam, kjer stena ne prenese širine; pod 90 cm širine se drobno listje začne zlivati. Pri majhnih pariških prizorih je obratno: izvirnik meri manj kot pol metra in naša srednja dimenzija je že večja od njega. Na tej strani so dimenzije od 50 x 35 cm do 300 x 221 cm, cene pa se začnejo pri 124 EUR. Če želene mere ni na seznamu, jo naredimo po naročilu prek strani slika po naročilu.
Kako visoko obesiti sliko?
Sredina platna naj bo približno 145 cm nad tlemi, kar je višina oči pri stoječem gledalcu. Nad kavčem naj slika zavzame približno dve tretjini širine pohištva, spodnji rob pa naj bo 20 do 25 cm nad naslonjalom. Džungelski motivi prenesejo velike stene in mirne prostore; pariški prizori in portreti se bolje obnesejo v ožjih hodnikih in nišah. Motive s to stene pogosto kombinirajo po dva ali trije skupaj, na primer Lačni lev se vrže na antilopo in Zaklinjalka kač.
Kaj lahko pričakujete ob naročilu?
Dostavljamo v Slovenijo, na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo, na Madžarsko in v Nemčijo. Platno potuje zvito v trdem tulcu ali napeto na podokviru, odvisno od dimenzije, vedno v zaščitnem ovoju. Rok izdelave je odvisen od velikosti in ga potrdimo ob naročilu; na tej strani je trenutno eno delo na zalogi, vsa druga nastanejo po naročilu. Jamčimo, da je vsako platno naslikano z roko in da fotografijo dokončanega dela vidite pred odpremo. Ozadje slikarjevega dela opisuje naš članek o Henriju Rousseauju.
Pogosta vprašanja
Je to tisk na platno?
Ni. Vsako delo naslika slikar z oljnimi barvami na platno, po naročilu. Nanos barve je viden in otipljiv, česar tisk nima.
Koliko del Henrija Rousseauja ponujate?
Trenutno 67, od velikih džungelskih platen do pariških pokrajin in portretov. Vsako je na voljo v več dimenzijah.
Zakaj so njegove živali videti nenavadno?
Ker jih ni slikal v naravi. Sestavljal jih je iz živali v pariškem živalskem vrtu, nagačenih primerkov in ilustracij v revijah, zato so natančne v podrobnostih in nenavadne v razmerjih.
Ali lahko dobim dimenzijo, ki je ni na seznamu?
Lahko. Mero po naročilu naredimo brez pribitka za nestandardno velikost; priporočamo, da ohranite razmerje stranic izvirnika.
Katero delo je najbolj priljubljeno?
Največ povpraševanja imata Ekvatorialna džungla in Tiger v tropski nevihti, takoj za njima pa Sanje.
Kako dolgo nastaja slika?
Odvisno od dimenzije in motiva; rok potrdimo ob naročilu. Gosto naslikane džungle zahtevajo več časa kot mirne pokrajine.
Ali je okvir vključen?
Ni. Platno je napeto na lesen podokvir in pripravljeno za obešanje; okvir izberete posebej.
Kako je slika dostavljena?
Zvito v tulcu ali napeto na podokviru, s sledljivo pošiljko in v zaščitnem ovoju.
Ali sta dve kopiji istega motiva enaki?
Nista. Vsako platno naslika roka, zato se poteze in odtenki med izvedbama vedno nekoliko razlikujejo.
Je slika primerna za darilo?
Je. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.
Kje najdem podatke o posameznem delu?
Na strani vsakega dela: leto nastanka, velikost izvirnika, tehnika in zbirka, ki ga hrani, skupaj z opisom motiva.