Opis
Zvezdna noč – Starry night
| Leto nastanka: | 1889 |
| Originalna velikost: | 73 x 92 cm |
| Slikarski slog: | Postimpresionizem |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Nahaja se: | Muzej moderne umetnosti (MoMA), New York |
Slika na platnu Zvezdna Noč – Starry Night, ki jo je Van Gogh naslikal leta 1889 med zdravljenjem v kliniki v Saint Remyju. Številni strokovnjaki jo uvrščajo med njegove najpomembnejše umetniške stvaritve.
Original je od leta 1941 del stalne zbirke Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku.
Van Gogh je na svojih slikah upodobil prave motive. Kljub temu pa na tej umetniški sliki Zvezdna noč – Starry Night umetnostni zgodovinarji in astronomi ne znajo določiti, katere zvezde in planeti so upodobljeni. Znano je, da je bilo okno njegove sobe v kliniki, kjer je slika nastala, obrnjeno proti vzhodu, umetniška slika pa je nastala podnevi. Slika je kolaž dneva in vremenskih pojavov. Prikazuje sončni vzhod, lunin vzhod, oblačen sončen in vetroven dan. Vas na sliki je izmišljena. V ozadju je gorovje Alp. V ospredju ciprese kot pogost detajl na mnogih njegovih slikah. Na sliki Zvezdna noč – Starry Night jih je neobičajno izpostavil v slikovni ravnini. Študijo te slike je van Gogh omenil v pismu svojemu bratu Theu z datumom 18. junij, zato se ocenjuje, da je bila narisana v sredini tega meseca leta 1889.
Slog Zvezdne noči je postimpresionizem, ki je bil popularen slikarski slog konca devetnajstega stoletja in ena njegovih redkih nokturnih stvaritev.
Van Gogh nad sliko ni bil navdušen in jo je v enem izmed pisem slikarju Emilu Bernardu opisal kot “neuspeh, ki se ga je nasitil”. Sliko Zvezdna noč je Theou opisal kot iskren poskus iskanja drugačnega sloga s katerim se je želel čim bolj oddaljiti od svojih sodobnikov Gauguina in Barnarda.
Sodobnejše interpretacije slike Zvezdna noč – Starry Night so različne. Umetnostni zgodovinar Lovgren jo označuje za vizionarsko, spočeto v stanju velikega vznemirjenja in ji pripisuje religiozno hrepenenje po smrti. Lauren Soth ji pripisuje simbolistični podtekst verskih občutij.
Potem ko je van Gogh sliko sprva želel obdržati, jo je 28. septembra 1889 poslal Theu v galerijo v Pariz skupaj z devetimi ali desetimi drugimi slikami. Sliko je po smrti Thea v okviru skrbništva zapuščine prešla na vdovo Thea Van Gogha Joanno Gezino van Gogh, prevajalko van Goghovih pisem. Leta 1900 je sliko prodala pesniku Leclercqu, ki jo je leta 1901 prodal Schuffeneckerju, prijatelju Gaugina. Joanna je sliko kupila nazaj in jo leta 1906 prodala galeriji Oldenzeel. Do leta 1938 je bila v lasti Georgette P. van Stolk iz Rotterdama, ki jo je prodala Paulu Rosenbergu preko katerega je leta 1941 sliko prejel muzej moderne umetnosti v New Yorku – MoMA.
