Vincent van Gogh – Pšenično polje s krokarji

Pšenično polje s krokarji je slika, ki jo je Vincent van Gogh naslikal julija 1890 v Auvers-sur-Oise: široko polje rumeno oranžne pšenice pod viharnim modrim nebom, nad njim jata črnih krokarjev in rdeča pot, ki se sredi polja konča. Izvirnik meri 50,5 x 103 cm, je dolgega formata dvojnega kvadrata in je v lasti Muzeja Van Gogh v Amsterdamu. Pri nas ga ročno naslikamo v olju na platnu, v 15 merah od 80 x 40 do 200 x 100 cm ali po meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Pšenično polje s krokarji – Vincent van Gogh

Kaj prikazuje slika Pšenično polje s krokarji?

Pšenično polje se razteza skoraj čez vso širino platna. Pšenica, ki jo upogiba veter, je rumeno oranžna in zapolni približno dve tretjini slike; nad njo visi težko, viharno modro nebo, nizko nad poljem pa leti jata črnih krokarjev, brez jasne smeri. Skozi pšenico vodijo tri poti: ena spodaj levo, ena spodaj desno in rdeča v sredini, ki zavije v polje in se preprosto konča.

Van Gogh je sliko zgradil na močnih barvnih nasprotjih. Muzej Van Gogh jih izpostavi: modro nebo proti rumeno oranžni pšenici in rdečo pot, ki jo zelena pasova trave ob njej še okrepita. Poteze čopiča so kratke in energične, zato se zdi, da se celo polje premika v vetru.

Zakaj Pšenično polje s krokarji imenujejo njegova zadnja slika?

Zaradi zgodbe, ki je bolj znana od dejstev. Pogosto se trdi, da je bilo to Van Goghovo zadnje delo in da grozeče nebo, krokarji in slepa pot napovedujejo konec njegovega življenja. Muzej Van Gogh to imenuje trdovraten mit: po tej sliki je naslikal še več drugih del. Predstava se je razširila predvsem s filmom Lust for Life Vincenteja Minnellija iz leta 1956, ki ga prikaže, kako jo slika tik pred smrtjo.

Njegova pisma kažejo, da je bilo platno končano okoli 10. julija 1890. Sliki Mestna hiša v Auversu, datirana s 14. julijem, in Daubignyjev vrt sta nastali pozneje, za njegovo najverjetnejšo zadnjo sliko pa veljajo Drevesne korenine s konca julija 1890.

Kaj pomeni slika Pšenično polje s krokarji?

Van Gogh jo je pojasnil sam. Okoli 10. julija 1890, potem ko je 6. julija obiskal brata Thea in njegovo ženo Jo v Parizu, jima je pisal o treh velikih platnih, ki jih je naslikal od takrat: o dveh neizmernih prostranstvih pšeničnih polj pod nemirnim nebom in o Daubignyjevem vrtu. V pšeničnih poljih je želel izraziti žalost in skrajno osamljenost, je zapisal, hkrati pa pokazati, kar je imel za zdravo in krepilno na podeželju.

Slika torej nosi oboje hkrati: grožnjo na nebu in moč zrele pšenice. Nekateri pisci v krokarjih vidijo simbol smrti in ponovnega rojstva; Walther in Metzger, avtorja kataloga Van Gogh: The Complete Paintings, opozarjata, da v Van Goghovih lastnih besedah ni ničesar, kar bi podpiralo preprosto branje obupa.

Kje visi izvirnik?

Izvirnik je v lasti Muzeja Van Gogh v Amsterdamu, pod inventarno številko s0149V1962, skupaj s fundacijo Vincent van Gogh. Po Vincentovi smrti je platno ostalo pri Theu v Parizu; ko je Theo 25. januarja 1891 umrl, je prešlo na njegovo vdovo Jo van Gogh-Bonger in njunega sina Vincenta Willema van Gogha. Od leta 1931 je bilo posojeno Stedelijk Museumu v Amsterdamu, leta 1962 je prešlo v last fundacije, od odprtja muzeja 2. junija 1973 pa je del njegove zbirke.

Leta 1991 so jo skupaj z devetnajstimi drugimi Van Goghovimi slikami ukradli iz muzeja; hitro so jo našli, a je bila med krajo močno poškodovana. Več piše na angleški Wikipediji.

Pšenično polje s krokarji ali Drevesne korenine – katero sliko izbrati?

Obe sliki sta nastali julija 1890 v Auversu na enako dolgem platnu, približno dvakrat širšem kot visokem, formatu, ki ga je Van Gogh uporabljal le v zadnjih tednih življenja. Pšenično polje s krokarji se odpre v široko pokrajino z globokim nebom in dramatičnim vremenom. Slika Drevesne korenine pa gre čisto blizu: brez neba, le modra debla, korenine in zemlja, skoraj kot abstrakten vzorec.

Pšenično polje s krokarji izberite, če želite pokrajino z globino in močnim razpoloženjem; Drevesne korenine pa za sodobno barvno površino. Če vam je nočno nebo enako ljubo kot polje, je tu slika Zvezdna noč iz Saint-Rémyja iz leta 1889; za svetlejše pomladno razpoloženje slika Cvetoči mandljevec iz februarja 1890; za še eno polje pod velikim nebom pa slika Sejalec iz Arlesa iz leta 1888.

Kako nastane naša ročno naslikana slika Pšenično polje s krokarji?

Slikar najprej zariše obzorje in tri poti na dolgo platno in jih preveri z izvirnikom, saj vsa kompozicija sloni na tem, kje se poti srečajo in kje se pšenica konča. Nato pridejo modro nebo v kratkih, prekrižanih potezah, rumeno oranžna pšenica, ki se upogiba v vetru, rdeča pot z zelenima pasovoma trave in na koncu črni krokarji, vsak iz nekaj hitrih potez. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom in lovijo svetlobo.

Na tej sliki je gibanje v potezah. Slikar sledi njihovi smeri, kot jih je položil Van Gogh: na nebu se vrtinčijo, v pšenici stojijo pokonci. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši sliki pa je relief resničen.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: nad kavč 160 x 77 ali 180 x 90 cm, nad predalnik ali komodo 120 x 60 ali 130 x 65 cm, nad zakonsko posteljo 140 x 68 ali 150 x 70 cm, za dolg hodnik ali nad pisalno mizo pa 90 x 45 ali 103 x 50 cm. Za veliko prazno steno je na voljo 200 x 100 cm.

Na voljo je 15 mer: 80 x 40, 90 x 42, 90 x 45, 103 x 50, 110 x 55, 120 x 60, 130 x 61, 130 x 65, 140 x 68, 150 x 70, 160 x 77, 165 x 80, 170 x 85, 180 x 90 in 200 x 100 cm (širina x višina). Izvirnik je širok 103 cm in visok 50,5 cm; naša mera 103 x 50 cm mu je najbližja, zato je slika na vaši steni skoraj natanko tako velika kot v muzeju. Dolgi format je narejen za dolgo pohištvo in dolge stene: nad kavč, predalnik, vzglavje postelje ali ob hodniku, kjer bi pokončna oljna slika delovala izgubljeno. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo.

Sredino platna postavite približno 150 cm od tal. Nad kavčem ali vzglavjem pustite med pohištvom in spodnjim robom 20 do 30 cm prostora.

Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?

Če nobena od 15 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri. Priporočamo, da razmerje ostane blizu dve proti ena kot na izvirniku, sicer polje izgubi širino ali pa se nebo stisne. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Ogled slike na vaši lastni steni je naša ločena storitev umestitve v prostor. Preprost temen okvir umiri viharno nebo, topel zlat ali lesen profil pa poudari rumeno pšenico.

Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev in popravimo vse, kar ne ustreza. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Kot darilo je Pšenično polje s krokarji primerno za nekoga, ki ima rad pokrajine, odprta polja ali dramatično nebo. Če niste prepričani glede mere, je na voljo darilni bon, s katerim obdarjeni izbere sam.

Pogosta vprašanja

Kje je danes izvirnik slike Pšenično polje s krokarji?

V Muzeju Van Gogh v Amsterdamu, pod inventarno številko s0149V1962, skupaj s fundacijo Vincent van Gogh. V muzej je prišla po poti Van Goghove družine in je del zbirke od leta 1973.

Kdaj in kje je Van Gogh naslikal Pšenično polje s krokarji?

Julija 1890 v Auvers-sur-Oise, majhnem kraju severno od Pariza, kjer je preživel zadnje mesece življenja. Pisma kažejo, da je bila slika končana okoli 10. julija 1890. Naslikal jo je na platno dvojnega kvadrata, dolgi format, ki ga je uporabljal le junija in julija 1890, na pšeničnih poljih okoli kraja.

Je slika Pšenično polje s krokarji zadnja Van Goghova slika?

Ne. Pogosto jo imenujejo njegova zadnja slika, a Muzej Van Gogh to imenuje trdovraten mit: po njej je naslikal še več drugih del, med njimi Mestno hišo v Auversu in Daubignyjev vrt. Za najverjetnejšo zadnjo sliko veljajo Drevesne korenine. Mit se je razširil predvsem s filmom Lust for Life iz leta 1956.

Kaj je Van Gogh zapisal o sliki Pšenično polje s krokarji?

Okoli 10. julija 1890 je bratu Theu in njegovi ženi Jo pisal o dveh neizmernih prostranstvih pšeničnih polj pod nemirnim nebom. Želel je izraziti žalost in skrajno osamljenost, v istih platnih pa tudi to, kar je imel za zdravo in krepilno na podeželju. Slika naj bi nosila obe razpoloženji.

Kaj pomenijo krokarji in pot na sliki Pšenično polje s krokarji?

Van Gogh jih ni pojasnil, zato je vsako branje razlaga. Rdečo pot, ki se konča sredi polja, in krokarje, ki letijo brez jasne smeri, pogosto berejo kot znamenje konca njegovega življenja; muzej to branje imenuje mit. Nekateri pisci v krokarjih vidijo simbol smrti in ponovnega rojstva.

Zakaj so barve na sliki Pšenično polje s krokarji tako močne?

Ker je Van Gogh postavil nasprotne barve drugo ob drugo. Muzej Van Gogh izpostavi, kako modro nebo nasprotuje rumeno oranžni pšenici in kako rdečo pot okrepita zelena pasova trave. Nasprotne barve druga drugo naredijo svetlejše, zato se zdi, da slika žari, čeprav je nebo viharno.

Kako velik je izvirnik slike Pšenično polje s krokarji?

Izvirnik je visok 50,5 cm in širok 103 cm, format dvojnega kvadrata, približno dvakrat širši kot visok. Naša mera 103 x 50 cm mu je najbližja. Ker je format tako dolg, ta umetniška slika zelo dobro deluje tudi večja, v merah 160 x 77 ali 180 x 90 cm nad kavčem ali 200 x 100 cm na veliki steni.

So sliko Pšenično polje s krokarji kdaj ukradli?

Da, enkrat. Leta 1991 so sliko skupaj z devetnajstimi drugimi Van Goghovimi slikami ukradli iz Muzeja Van Gogh v Amsterdamu. Hitro so jo našli, a je bila med krajo močno poškodovana. Danes je spet v muzeju.

Ali ima vaše Pšenično polje s krokarji reliefne poteze čopiča kot izvirnik?

Da. Našo sliko slikamo v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku. Najbolj se to vidi na vrtinčastem nebu, pšenici, ki jo upogiba veter, in črnih krokarjih, kjer relief ujame svetlobo.

• Motiv: rumeno oranžno pšenično polje pod viharnim modrim nebom, s črnimi krokarji in rdečo potjo, ki se konča sredi polja.
• Izvirnik: julij 1890, Auvers-sur-Oise, 50,5 x 103 cm, Muzej Van Gogh, Amsterdam.
• Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 15 merah, od 80 x 40 do 200 x 100 cm, ali po meri.