Vincent van Gogh – Cipresi

Cipresi – tako se imenuje slika, ki jo je Vincent van Gogh naslikal junija 1889 v umobolnici v Saint-Rémy-de-Provence: dve visoki temno zeleni cipresi se dvigata skoraj čez rob platna, pred turkiznim nebom z vrtinčastimi oblaki in tankim luninim krajcem. Izvirnik meri 93,4 x 74 cm in visi v muzeju The Metropolitan Museum of Art v New Yorku. Pri nas jo ročno naslikamo v olju na platnu, v 16 merah od 40 x 50 do 151 x 190 cm ali po meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Cipresi – Vincent van Gogh

Kaj prikazuje slika Cipresi?

Dve cipresi stojita druga ob drugi in zapolnita večji del platna. Višja sploh ne gre v sliko: zgornji rob jo odreže, zato se zdi, da drevo raste še naprej čez okvir. Temno zelene krošnje so naslikane s kratkimi, zavitimi potezami, podobnimi plamenom, spodaj pa se komaj vidijo debla. Desno za drevesi se vlečejo nizki modri griči, pred njimi pa pas rumeno zelene trave in grmovja, posut z drobnimi belimi cvetovi.

Preostanek zavzema nebo. Je turkizno, prepredeno z belimi in rožnatimi oblaki, ki se vrtijo v spiralah, v zgornjem desnem kotu pa visi tanek rumen lunin krajec. Vse se giblje: drevesa, oblaki in trava so naslikani z istim ritmičnim čopičem, zato temna drevesa in svetlo nebo tvorijo eno samo površino.

Kako je Van Gogh naslikal cipresi?

To je opisal sam. Bratu Theu je 25. junija 1889 pisal, da ima v delu dve študiji cipres »v tistem težavnem odtenku steklenično zelene« in da je njuno ospredje obdelal »z debelimi nanosi svinčeve bele, ki dajo tlom trdnost«. Šele nato je čez položil druge barve. Slika na tej strani je ena od teh dveh študij; druga je drugo platno s cipresami iz istih dni.

Barva je tu res debela. Trava spodaj in oblaki stojijo nad platnom, drevesa pa so zgrajena iz plasti zelenih tonov, od skoraj črne do svetle rumeno zelene. Teden dni po tem pismu je Theu poslal risbi po obeh slikah s cipresami, to pa je v enem od pisem tudi skiciral.

Zakaj so bile ciprese Van Goghu tako pomembne?

V istem pismu je razložil, zakaj. »Ciprese me še vedno zaposlujejo,« je zapisal, »rad bi z njimi naredil nekaj takega kot s platni sončnic, ker me preseneča, da jih še nihče ni naslikal tako, kot jih vidim jaz.« Drevo se mu je zdelo »lepo po linijah in razmerjih, kot egipčanski obelisk«, njegova zelena pa je imela »tako odlično kakovost«.

Videl je tudi težavo. V pokrajini, obliti s soncem, je cipresa temna lisa, »ena najzanimivejših temnih not, najtežja, da jo zadeneš natanko«, in videti jo je treba »na modrem, pravzaprav v modrem«. Prav to naredi ta slika: najtemnejša oblika stoji sredi najsvetlejših barv. V umobolnico je prišel le nekaj tednov prej in to platno je naslikal kmalu po prihodu.

Kje visi izvirnik?

Izvirnik je v muzeju The Metropolitan Museum of Art v New Yorku. Muzej ga vodi kot Cypresses, 1889, olje na platnu, 93,4 x 74 cm, v oddelku evropskega slikarstva, pod inventarno številko 49.30. V zbirko je prišel leta 1949, kupljen iz sklada Rogers Fund.

Van Gogh slike ni skrival. Leta 1890 je bila razstavljena v Parizu na Salonu neodvisnih, razstavi neodvisnih umetnikov, nekaj mesecev pred njegovo smrtjo. Več o sliki piše na angleški Wikipediji.

Katero sliko s cipresami izbrati?

Van Gogh je tisto leto cipresam vedno znova posvečal platna in več teh slik je tudi pri nas. Slika Cipresi je pogled od blizu: dve drevesi, pas trave in košček neba v pokončnem formatu. Slika Pšenično polje s cipresi postavi enaka temna drevesa v široko poletno pokrajino z zlatim žitom, griči in oblaki, zato se bolje poda na dolgo steno nad kavčem.

V istih junijskih tednih leta 1889 je delal tudi na sliki Zvezdna noč, kjer se ena sama cipresa dviga v ospredju pred nočnim nebom. Iz prvih tednov v umobolnici, iz maja 1889, so iz vrta nastale Perunike, septembra istega leta pa slika Pieta (po Delacroixu). Za visoko, ozko steno izberite Cipresi, za nočni prizor Zvezdno noč.

Kako nastane naša ročno naslikana slika Cipresi?

Slikar najprej zariše obe drevesi, črto gričev in luno ter razmerja preveri z izvirnikom, saj se mora višje drevo dotakniti zgornjega roba natanko tako, kot ga je postavil Van Gogh. Nato sledijo nebo in oblaki, temni zeleni toni dreves plast za plastjo, na koncu pa trava in beli cvetovi v ospredju. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom in lovijo svetlobo.

Pri tem motivu je relief še posebej pomemben, ker je Van Gogh ospredje sam gradil z debelimi nanosi, zavite poteze dreves pa so čista tekstura. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši sliki pa so poteze resnične.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: nad komodo ali pisalno mizo 60 x 80 ali 73 x 92 cm, za veliko steno v dnevni sobi 80 x 100 ali 92 x 111 cm, za visoko prazno steno ali stopnišče pa 120 x 150 cm. Pokončni format se lepo umesti na ozko steno, ob okno ali v hodnik.

Na voljo je 16 mer: 40 x 50, 50 x 60, 50 x 62, 56 x 70, 60 x 80, 68 x 85, 73 x 92, 80 x 100, 92 x 111, 100 x 130, 112 x 137, 120 x 150, 127 x 160, 134 x 170, 142 x 180 in 151 x 190 cm (širina x višina). Izvirnik je širok 74 cm in visok 93,4 cm; naša mera 73 x 92 cm mu je najbližja, zato sta drevesi na vaši steni tako veliki kot v muzeju. Manjša oljna slika, 40 x 50 ali 50 x 60 cm, se lepo umesti med dvoje vrat. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo; pokončna slika je lahko tudi ožja, če visi nad ozkim kosom pohištva.

Sredino platna postavite približno 150 cm od tal. Nad kavčem ali vzglavjem pustite med pohištvom in spodnjim robom 20 do 30 cm prostora.

Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?

Če nobena od 16 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri. Priporočamo, da ostane razmerje blizu izvirnika, sicer se drevesi stisneta ali raztegneta. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Ogled slike na vaši lastni steni je naša ločena storitev umestitve v prostor. Temno zelenim tonom in turkiznemu nebu se dobro poda naraven les ali preprost zlat profil.

Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev in popravimo vse, kar ne ustreza. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Če sliko podarjate in niste prepričani glede motiva ali mere, je na voljo darilni bon, s katerim obdarjeni izbere sam.

Pogosta vprašanja

Kje je danes izvirnik slike Cipresi?

V muzeju The Metropolitan Museum of Art v New Yorku, v oddelku evropskega slikarstva. Muzej jo vodi pod inventarno številko 49.30 kot Cypresses, 1889, olje na platnu, v zbirko pa je prišla leta 1949 iz sklada Rogers Fund. V katalogih Van Goghovih del nosi oznaki F613 in JH1746.

Kdaj in kje je Van Gogh naslikal sliko Cipresi?

Junija 1889 v umobolnici Saint-Paul pri Saint-Rémy-de-Provence, nekaj tednov po tem, ko je tja prišel maja. Bratu Theu je 25. junija pisal, da ima v delu dve študiji cipres, in to je ena od njiju. V istem pismu opiše njuno steklenično zeleno in debelo svinčevo belo, ki jo je nanesel v ospredje.

Zakaj je Van Gogh naslikal sliko Cipresi?

Ker so ga ta drevesa očarala. Zapisal je, da bi rad s cipresami naredil nekaj takega kot s svojimi platni sončnic, saj ga je presenečalo, da jih še nihče ni naslikal tako, kot jih vidi on. Drevo se mu je zdelo lepo po linijah in razmerjih, »kot egipčanski obelisk«, z zeleno izjemne kakovosti.

Kaj pomenijo drevesa na sliki Cipresi?

Van Gogh v pismih ni pisal o skritem pomenu, temveč o gledanju. Cipresa je zanj temna lisa v s soncem obliti pokrajini, ena najzanimivejših temnih not in najtežja, da jo zadeneš natanko, videti pa jo je treba na modrem. Slika je njegov odgovor na ta izziv: temna oblika sredi svetlih barv.

Je drevo na sliki Cipresi isto kot na Zvezdni noči?

Sliki sta iz istih tednov. Uredniki njegovih pisem obe uvrščajo med dvanajst platen, ki jih je imel v delu konec junija 1889, in obe prikazujeta ciprese iz okolice Saint-Rémyja. Na Zvezdni noči se ena sama cipresa dviga v ospredju pred nočnim nebom, tu pa dve cipresi stojita na dnevni svetlobi, z luninim krajcem na turkiznem nebu.

Je Van Gogh poleg slike Cipresi naslikal še druge ciprese?

Da. Junija 1889 je imel hkrati v delu dve študiji cipres: to, ki je danes v muzeju The Metropolitan Museum of Art, in drugo platno s cipresami. Teden dni pozneje je bratu poslal risbi po obeh. Ciprese se pojavijo tudi na mnogih drugih delih iz Saint-Rémyja, na primer na njegovih pšeničnih poljih s cipresami in na Zvezdni noči.

Zakaj so drevesa na sliki Cipresi tako temna?

Ker jih je Van Gogh tako videl. Njihovo barvo je imenoval »tisti težavni odtenek steklenično zelene« in zapisal, da je cipresa v sončni pokrajini temna lisa, ena najzanimivejših temnih not, kar si jih je lahko zamislil. Drevesa je zgradil iz številnih plasti zelene, od skoraj črne do svetle rumeno zelene, zato ostanejo temna, a živa.

Kako velik je izvirnik slike Cipresi?

Izvirnik je visok 93,4 cm in širok 74 cm, pokončen format, ki lepo visi že na ozki steni ali nad komodo. Naša mera 73 x 92 cm je izvirniku najbližja, na voljo pa so še manjše in večje mere od 40 x 50 do 151 x 190 cm ter dimenzije po meri za posebno steno.

Ali je vaša slika Cipresi tisk?

Ne. To je umetniška slika, ki jo slikar ročno naslika v olju, potezo za potezo, po izvirniku, in jo napne na lesen podokvir, pripravljeno za obešanje.

Ali ima vaša slika Cipresi reliefne poteze čopiča kot izvirnik?

Da. Našo sliko slikamo v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku. Najbolj se to vidi na zavitih potezah dreves, spiralnih oblakih in travi v ospredju, ki jo je Van Gogh sam zgradil z debelo svinčevo belo.

• Motiv: dve visoki temno zeleni cipresi pred turkiznim nebom z vrtinčastimi oblaki in luninim krajcem.
• Izvirnik: junij 1889, Saint-Rémy, 93,4 x 74 cm, The Metropolitan Museum of Art, New York.
• Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 16 merah, od 40 x 50 do 151 x 190 cm, ali po meri.