Henri Rousseau

Henri Rousseau je bil postimpresionistični slikar, ki je slikal v slogu naive ali primitivizma. Ni bil akademsko izobražen umetnik, denar si je služil kot carinski uradnik in rad je zatrjeval, da je bila njegova edina učiteljica narava; nekaj nasvetov je vendarle zbral tudi pri uveljavljenih slikarjih Félixu Auguste-Clémentu in Jean-Léonu Gérômu.

Rousseau je motive iskal na razglednicah, fotografijah in v revijah, v botaničnih knjigah ter na obiskih gozdov in živalskih vrtov. Kljub slavnim džungelskim slikam pa ni nikoli stopil v eksotične pokrajine. Njegove divje živali je cenil že Picasso, danes pa tudi stroka. Njegove najbolj znane slike so prav slike džungle. Pravzaprav je šlo za ukročeno in »posredovano« naravo. »Ko vstopim v rastlinjak in vidim nenavadne rastline iz eksotičnih dežel, se mi zdi, da sem vstopil v sanje,« je dejal Rousseau. To sanjsko pokrajino je Rousseau upodabljal v igrivem, nekoliko otročjem slogu, ki je spominjal na ilustracije v slikanicah. Številnim »bolj uglednim« slikarjem se je to zdelo strašno zabavno; imeli so predmet za posmeh. Vendar se je sčasoma to spremenilo – od leta 1886 so bila Rousseauju vsako leto odprta vrata do letnega pregleda francoske umetnosti Salon des Indépendants (Salon neodvisnih).

Henri Rousseau se je slikarstvu povsem posvetil šele po upokojitvi iz birokratske službe leta 1893. Približno desetletje za tem je njegovo delo odkril tudi Pablo Picasso, ki se je tedaj tudi odločil za obisk pri Rousseauju in v čast slikarja, ki se je sam imenoval za izumitelja portreta krajine, tudi priredil banket. Podobno čast mu je izkazala mati umetnika Roberta Delaunaya, baronica Delaunay, ki je pri Rousseauju naročila sliko The Snake Charmer.

Svojo zadnjo sliko, The Dream, je v Salonu razstavil le nekaj mesecev pred svojo smrtjo 2. septembra 1910.