Vasilij Kandinski – Trideset

Trideset je slika Vasilija Kandinskega iz leta 1937: ležeče platno, razdeljeno na trideset polj v petih vrstah, v katerih se izmenjujeta črna in bela, v vsakem pa stoji drugačen drobni znak. Izvirnik sodi v zbirko Centra Pompidou v Parizu, do 14. februarja 2027 pa je posojen na razstavo Kandinski v Palazzu Bonaparte v Rimu. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Trideset – Vasilij Kandinski

Kako je slika zgrajena?

Kot šahovnica. Platno je razdeljeno na trideset pravokotnih polj, pet vrst po šest, in barvi se izmenjujeta kot na šahovnici: zgoraj levo je črno polje, spodaj desno belo. Na črnih poljih stojijo beli znaki, na belih črni. Muzej to imenuje nepravilna šahovnica; barvi se sicer menjavata pravilno, znaki pa se ne ponovijo nikjer. Naslov pove število: Trente pomeni trideset, in toliko polj je na platnu.

Kaj je na platnu?

Na platnu ni barve, samo črna in bela. V zgornjem levem polju se na črnem dnu vije bela navpična črta z zankami, okoli nje pa so drobni zavoji. Dve polji desno stoji na črnem bel krog, nad njim valovita črta, pod njim dve kratki vodoravni črtici. V zgornjem desnem polju je na belem dnu črna mreža ravnih črt. V drugi vrsti na črnem polju široka bela valovita črta obkroža črno ploskev, posejano z drobnimi belimi pikami. V tretji vrsti skrajno desno stoji črn pravokotnik, zapolnjen z navpičnimi progami. V četrti vrsti visi na črnem polju bela oblika kot glavnik z dolgimi zaobljenimi zobmi. V prvi vrsti je na drugem, belem polju črna cikcakasta črta, na četrtem pa črn deltoid z belo mrežo in drobnim zvoncem pod njim. V drugi vrsti se na četrtem, črnem polju ovijajo bele spirale okoli navpičnih stebel. V tretji vrsti visijo na prvem, črnem polju trije beli zobje, ki se proti dnu zožijo, na četrtem, belem, pa je črn pravokotnik s prekrižanimi črtami in pod njim dve navpični palici. V četrti vrsti je na petem, belem polju vrsta drobnih črnih kvadratov, pod njo znaki, podobni črkam, in črna spirala. V peti vrsti sta na tretjem, črnem polju dve beli kapljasti obliki, na četrtem, belem, pa s progami razčlenjena pahljača. Spodnje levo polje zapolnjuje bela diagonalna mreža na črnem, spodnje desno pa na belem dnu črn disk nad velikim, s črtami prepredenim srpom. Med njimi so loki, spirale, kljuke, drobni kvadrati, pike in prepletene zanke, vse narisano s čisto črto, ponekod tanko kot las, drugod debelo.

Kje in kdaj je slika nastala?

V Parizu. Muzej navaja, da je bila po četrtem rokopisnem seznamu slikarjevih del naslikana med decembrom 1936 in januarjem 1937. Na hrbtni strani platna so monogram VK, številka 636 in letnica 1937. Muzeju jo je leta 1976 podarila slikarjeva vdova Nina Kandinski.

Od kod prihajajo znaki?

Muzej jih opisuje kot presenetljiv popis Kandinskega likovne abecede. Navdih so mu po muzejevih besedah dale starodavne pisave, biomorfne oblike in znanstveni diagrami, iz katerih je sestavil vesel repertoar drobnih abstrakcij. Na nepravilni šahovnici, piše muzej, izstopajo na črnem ali belem dnu, izmenjava pozitivnih in negativnih oblik pa še poveča igrivost kompozicije. Znak na sliki je torej kot črka: vsak stoji v svojem polju, drugačen od vseh drugih.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker na eni sami sliki zbere trideset različnih znakov. Muzej pravi, da kompozicija subtilno postavlja pod vprašaj razliko med slikarstvom in risbo. Kot abstraktna slika nima motiva, ki bi ga bilo treba prepoznati, ima pa jasen red. Isti muzej hrani tudi Bleu de ciel iz leta 1940, za katero muzej zapiše, da je razdelitev na predelke izginila; pri nas je na voljo pod naslovom Nebesno modra.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slikar dela po predlogi visoke ločljivosti in sliko gradi v plasteh, s čopičem in oljnimi barvami. Pri tem motivu šteje natančnost: meje med polji morajo biti ravne, črna globoka in bela čista, vsak znak pa mora ohraniti svojo debelino črte. Oljna slika obdrži barve dolga leta, saj olje ne bledi tako kot tisk. Fotografij tega dela iz našega ateljeja še nimamo, zato jih na tej strani ni; ko bo naslikan naslednji izvod, ga fotografiramo in posnetke objavimo tukaj. Ker vsaka reprodukcija slike nastane posebej, se dva izvoda nikoli ne ujemata do potankosti; ujemajo se motiv, razmerja in znaki.

Katera dimenzija za katero steno?

Mera 100 x 81 cm je natanko velikost izvirnika. Kot slika za dnevno sobo deluje najbolje v meri 100 x 81 ali 130 x 110 cm, kjer so drobni znaki berljivi tudi z nekaj metrov. Meri 50 x 40 in 60 x 50 cm sta primerni za pisalno mizo ali hodnik, 70 x 60 in 90 x 70 cm za spalnico, 110 x 90 cm pa za večjo steno. Največja mera, 150 x 120 cm, je za odprte prostore. Ker je v vsakem polju svoj znak, se pri najmanjših merah najprej izgubijo tanke črte.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah; to je naša slika po meri, pri kateri povemo tudi, ali se pri spremenjenem razmerju polja še ujemajo. Vsako platno napnemo na lesen podokvir. Okvir ni obvezen in ni vključen v osnovno ceno.

Dostava in jamstvo

Ker so vse slike na platnu pri nas naslikane šele po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Pošljemo jih zaščitene, zavarovane in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Če ob prejemu kaj ni v redu, se javite in uredimo. Vsa dela Kandinskega pri nas zbira galerija Vasilij Kandinski, slikarja pa predstavlja članek o Vasiliju Kandinskem. Iz istega obdobja so pri nas še Prevladujoča krivulja, Sukcesija in Kompozicija X.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

Sodi v zbirko Musée national d’art moderne v Centru Pompidou v Parizu, pod inventarno številko AM 1976-860. Do 14. februarja 2027 je posojen na razstavo Kandinski v Palazzu Bonaparte v Rimu. Muzejski zapis je na strani Centra Pompidou.

Kako velik je izvirnik?

Meri 100 x 81 cm. Širino navajamo najprej; muzej na prvo mesto postavi višino, 81 x 100 cm. Naša mera 100 x 81 cm je torej natanko velikost izvirnika.

Kdaj je slika nastala?

Po muzeju med decembrom 1936 in januarjem 1937, v Parizu; datirana je z letnico 1937 na hrbtni strani platna.

Kaj je prikazano na sliki?

Nič predmetnega: trideset črno-belih polj, v vsakem drugačen znak – krog, mreža, zanka, lok ali drobna oblika, podobna pisavi.

Je to tisk?

Ne. To je umetniška slika, naslikana ročno z oljem na platno; poteze čopiča se vidijo v poševni svetlobi in se jih da otipati.

Katero dimenzijo naj izberem?

Če želite sliko v velikosti izvirnika, izberite 100 x 81 cm. Za dnevno sobo je dobra tudi 130 x 110 cm, za pisalno mizo ali hodnik 50 x 40 ali 60 x 50 cm. Pred odločitvijo na steno nalepite papir izbrane mere in ga pustite tam en dan.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo tudi mere zunaj lestvice, v razmerju, ki ga potrebuje vaša stena; ob tem povemo, kako se polja razporedijo.

Kako poteka dostava?

Zavarovano in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končane slike v potrditev.

Zakaj je slika samo črno-bela?

Muzej v tem vidi izmenjavo pozitivnih in negativnih oblik: znaki stojijo beli na črnih poljih in črni na belih, kar po muzejevem opisu še poveča igrivost kompozicije.

Ali je original naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj in nima tržne cene. Je v javni muzejski zbirki in tam ostaja; kar ponujamo mi, je ročno naslikana kopija, ne izvirnik, in ju nikoli ne enačimo.

Je slika primerna za darilo?

Je, zlasti za nekoga, ki ima rad pisave, znake ali grafično oblikovanje. Če niste prepričani o motivu ali meri, je na voljo darilni bon, izbiro pa prepustite obdarovanemu.

• Motiv: trideset polj v petih vrstah, izmenično črnih in belih, v vsakem drugačen znak
• Izvirnik: Centre Pompidou, Pariz, inv. št. AM 1976-860, 1937, 100 x 81 cm, darilo Nine Kandinski 1976; do 14. 2. 2027 v Rimu
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 50 x 40 do 150 x 120 cm, na lesenem podokvirju, po želji uokvirjeno
• Zanimivost: po muzeju je Kandinski na tej šahovnici popisal svojo likovno abecedo