Vasilij Kandinski – Sukcesija

Sukcesija je slika Vasilija Kandinskega iz leta 1935: na svetli, skoraj beli ploskvi se v štirih vodoravnih vrstah, ločenih s tankimi črtami, vrstijo drobne pisane oblike, podobne bitjem, rastlinam in znakom. Izvirnik hrani The Phillips Collection v Washingtonu. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Sukcesija – Vasilij Kandinski

Kaj je na sliki?

Dno je svetlo, skoraj belo, čezenj pa tečejo dolge, tanke sivomodre in sivovijolične vodoravne črte, ki sliko razdelijo na štiri vrste. V zgornji vrsti se vrstijo večje oblike: modra in rdeča oblika, podobna metulju, oranžna oblika z rdečim robom, zelena vitica, rumeno-modro in rožnato bitje, bledo rumen in rožnat lik, podoben papirnatemu zmaju, in temno zelena oblika z rdečim kljunom. V drugi vrsti je levo majhna mreža pisanih pravokotnikov, rumenih, rdečih, modrih, sivih in črnih, desno od nje pa rdeče in oranžne oblike, poševen trak v modri, rumeni in vijolični barvi ter zelene in modre spirale. V tretji vrsti so vijoličnordeča oblika, tanke modre in rdeče vijuge, zelena oblika z rožnatim srcem in modro-rdeče pero, desno pa tri vzporedne črte. V četrti vrsti so levo prekrižane rjave in zelene letve, na sredini pisane vijuge in rdeč krog, desno pa pas zelene, vijolične, rožnate in rumene barve ter vrsta drobnih kvadratov. Spodaj tečejo še tri vodoravne črte različnih dolžin, v spodnjem levem kotu je podpis. Med večjimi oblikami so raztresene drobne črne in rdeče pike ter majhni rdeči kvadratki, nad mrežo v drugi vrsti pa je majhen oranžen lok s temnimi pikami na vrhu.

Štiri vrste kot notno črtovje

Muzej opozori, da vrste od blizu razkrijejo izmišljena bitja, oblike in znake, ki se v enakem ritmu pomikajo po štirih pasovih, razporejenih skoraj kot glasba na notnem črtovju. Oblike si res sledijo kot note ali črke v vrsticah, od leve proti desni, in naslov Sukcesija, zaporedje, to branje podpira. Kot abstraktna slika ne pripoveduje zgodbe; vabi k temu, da oko sledi obliki za obliko, kot bi bralo.

Zarodki, amebe in nevretenčarji?

Prvi vtis po mnenju muzeja vodi k nečemu, kar je Kandinskega zanimalo vse življenje: k naravoslovju in njegovim risbam zarodkov, ameb in nevretenčarjev. Mehke, zaobljene oblike z izrastki in pikami v zgornjih vrstah res delujejo kot drobna živa bitja pod mikroskopom. Od blizu pa se, kot pravi muzej, izkažejo za bitja in znake, ki si jih je slikar izmislil sam, in ne za kaj drugega.

Pozno delo, polno energije

Muzej Kandinskega uvršča med slikarje, ki so v začetku dvajsetega stoletja korenito spremenili umetnost, saj je iskal abstraktni jezik za zamisli, ne za predmete. Sukcesijo prišteva k delom iz njegovih zadnjih let, ko je slikal z novim zagonom. Navaja še dva umetnika, ki sta ta pozna dela brala vsak po svoje. Marcel Duchamp je leta 1943 zapisal, da v njih misel postane vidna; muzej njegovo opazko razume kot namig na to, kako je Kandinski platno spremenil v čisto belo polje, nad katerim lebdijo znaki. Slikarjev prijatelj Jean Arp je v njih videl nekaj drugega: življenje, ki nenehno raste. Muzej obe branji postavi drugo nasproti drugemu; na tej sliki se lepo vidita obe.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slikar dela po predlogi visoke ločljivosti in sliko gradi v plasteh, s čopičem in oljnimi barvami. Pri tem motivu je najpomembnejša čistost: dno mora ostati enakomerno svetlo, vsaka od več deset drobnih oblik pa mora imeti jasen rob in svojo barvo, brez razlivanja. Tanke vodoravne črte naslikamo z mirno roko, v eni potezi. Oljna slika obdrži barve dolga leta, saj olje ne bledi tako kot tisk. Ker vsaka reprodukcija slike nastane posebej, se dva izvoda nikoli ne ujemata do potankosti; ujemajo se motiv, razmerja in barve.

Kam se poda Sukcesija?

Slika je svetla in vesela, s številnimi drobnimi barvnimi poudarki na belem dnu. Najbolje se poda sodobnemu ali preprostemu prostoru, otroški sobi, glasbeni sobi ali delovnemu kotičku, kjer jo gledamo od blizu in odkrivamo posamezne oblike. Dobro deluje na belih, svetlo sivih ali nežno obarvanih stenah; ob zelo pisani tapeti bi se drobne oblike izgubile. Obesite jo tako, da je njeno središče približno v višini oči, okoli 150 cm od tal; nad kavčem ali komodo pustite 20 do 30 cm prostora, da vrste oblik udobno preberete.

Katera dimenzija za katero steno?

Izvirnik meri 100,01 x 80,96 cm; pri naši meri 100 x 81 cm je širina za 0,1 mm manjša, višina pa za 0,4 mm večja. Kot slika za dnevno sobo deluje najbolje v meri 90 x 70 ali 100 x 81 cm, kjer so drobne oblike še dobro vidne. Meri 50 x 40 in 60 x 50 cm sta primerni za pisalno mizo ali hodnik, 70 x 60 cm za spalnico, 110 x 90, 130 x 110 in 150 x 120 cm pa za velike stene, kjer vrste oblik zaživijo kot ves notni list.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah; to je naša slika po meri, pri kateri povemo tudi, kako se kompozicija prilagodi spremenjenemu razmerju. Vsako platno napnemo na lesen podokvir. Okvir ni obvezen in ni vključen v osnovno ceno. Če želite okvir, se temu delu najbolj poda ozek bel ali svetel lesen okvir, ki ne zmoti svetlega dna, temen ali širok zlat okvir pa bi pritegnil več pozornosti kot drobne oblike.

Dostava in jamstvo

Ker so vse slike na platnu pri nas naslikane šele po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Pošljemo jih zaščitene, zavarovane in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Če ob prejemu kaj ni v redu, se javite in uredimo. Vsa dela Kandinskega pri nas zbira galerija Vasilij Kandinski, slikarja pa predstavlja članek o Vasiliju Kandinskem. Sorodna dela so pri nas še Rdeča lisa II, Beli križ in V sivem.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

Hrani ga The Phillips Collection v Washingtonu, pod inventarno številko 0958; muzej ga je pridobil leta 1944. Muzejski zapis je na strani muzeja, delo pa najdete tudi v muzejski zbirki na spletu.

Kako velik je izvirnik?

Meri 100,01 x 80,96 cm. Širino navajamo najprej; muzej na prvo mesto postavi višino, 80,96 x 100,01 cm. Pri naši meri 100 x 81 cm je širina za 0,1 mm manjša, višina pa za 0,4 mm večja.

Kdaj je slika nastala?

Leta 1935, v poznem obdobju Kandinskega.

Kaj je prikazano na sliki?

Nič predmetnega: štiri vrste drobnih pisanih oblik na svetlem dnu, ločene s tankimi vodoravnimi črtami, ki po navedbah muzeja spominjajo na notni zapis.

Je to tisk?

Ne. To je umetniška slika, naslikana ročno z oljem na platno; poteze čopiča se vidijo v poševni svetlobi in se jih da otipati.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo sta najboljši 90 x 70 in 100 x 81 cm, za pisalno mizo ali hodnik 50 x 40 ali 60 x 50 cm. Pred odločitvijo na steno nalepite papir izbrane mere in ga pustite tam en dan.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo tudi mere, ki jih ni na seznamu; ob tem povemo, kako se oblike razporedijo.

Kako poteka dostava?

Zavarovano in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končane slike v potrditev.

Zakaj se imenuje Sukcesija?

Sukcesija pomeni zaporedje: oblike si v štirih vrstah sledijo ena za drugo, kot note v notnem zapisu.

Ali je original naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj in nima tržne cene. Je v muzejski zbirki in tam ostaja; kar ponujamo mi, je ročno naslikana kopija, ne izvirnik, in ju nikoli ne enačimo.

Je slika primerna za darilo?

Je, zlasti za nekoga, ki ima rad glasbo, igrive oblike in svetle barve. Če niste prepričani o motivu ali meri, je na voljo darilni bon, izbiro pa prepustite obdarovanemu.

• Motiv: štiri vrste drobnih pisanih oblik na svetlem dnu, ločene s tankimi vodoravnimi črtami
• Izvirnik: The Phillips Collection, Washington, inv. št. 0958, 1935, 100,01 x 80,96 cm
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 50 x 40 do 150 x 120 cm, na lesenem podokvirju, po želji uokvirjeno
• Zanimivost: po navedbah muzeja vrste oblik spominjajo na notni zapis