Opis




Vincent Van Gogh – Cafe terrace on the place de Forum – Večerna kavarna
Leto nastanka: | 1888 |
Originalna velikost: | 81 x 65 cm |
Slikarski slog: | Postimpresionizem |
Originalna tehnika: | Olje na platnu |
Nahaja se: | Zbirka Kröller-Müller, Otterlo |
Še danes se na severno vzhodnem delu trga Place du Forum v mestu Arles zbirajo obiskovalci na mestu, kjer je umetnik postavil svoje slikarsko stojalo. Južno od tega mesta je stala terasa priljubljene kavarne, ki jo je Van Gogh naslikal leta 1888. Terasa kavarne je eden prvih motivov, ki jih je Van Gogh naslikal med svojim obiskom mesta Arles. S to sliko se je začelo eno od najplodnejših obdobij slikarjeve kariere.
Na sliki je preprost in umirjen prizor, za katerega je še vedno značilna ekspresionistična uporaba barv, vendar pa na sliki ni frenetičnih gibov, ki so zaznamovala Van Goghova kasnejša dela.
Obiskovalci mesta stojijo na severovzhodnem vogalu trga Place du Forum, kjer je umetnik postavil svoj štafelaj. Mesto je bilo v letih 1990 in 1991 prenovljeno, kot poustvaritev njegove slike. Pogled je na jug proti umetno osvetljeni terasi priljubljene kavarne, pa tudi v prisilno temo ulice Rue du Palais, ki je vodila do zgradbe (levo, ni na sliki) in onstran te zgradbe do stolpa nekdanje cerkve, ki je zdaj Musée Lapidaire .
Desno je Van Gogh nakazal osvetljeno trgovino in nekaj vej dreves, ki obkrožajo kraj, vendar je izpustil ostanke rimskih spomenikov tik ob tej trgovinici.
Ko je končal Café Terrace, je svoji sestri napisal pismo, v katerem je izrazil svoje navdušenje:
“Zaposlen sem bil s sliko, kjer sem slikal zunanjost večerne kavarne. Na terasi so majhne figure ljudi, ki pijejo. Ogromna rumena svetilka osvetljuje teraso, fasado, pločnik in s svetlobo prekriva tlakovce ulice, ki dobi vijolično-rožnat odtenek. Stene hiš na ulici, ki vodijo stran pod modro nebo, posejano z zvezdami, so temno modre ali vijolične, z zelenim drevesom. Nastala je slika noči brez črne barve. Nič drugega kot čudovita modra, vijolična in zelena, in v tem okolju je osvetljen trg obarvan bledo žveplovo, limonasto zeleno. Zelo uživam v slikanju na licu mesta ponoči. V preteklosti so risali skico in slikali sliko podnevi. Meni pa se zdi primerno, da slikam neposredno. Res je, da lahko vzamem modro za zeleno v temi in modro lila za rožnato lila, saj ne moreš jasno razbrati narave tona. Toda to je edini način, da se oddaljimo od običajne črne noči s slabo, bledo in belkasto svetlobo, medtem ko nam zgolj sveča sama po sebi daje najbogatejše rumene in oranžne barve.
Obris neba z zvezdami je ključnen za celoto. Skozi ostro obliko se razvija poetična ideja dela – kontrast kavarne in neba ponoči. V silhueti oranžnnih tal kavarne ter sosednjih oken in vrat odkrivamo obrnjeno obliko modrega neba. Razpršeni zvezde se ujemajo na spodnjih eliptičnih mizah.
Zanimiv je močan kontrast med toplimi rumenimi, zelenimi in oranžnimi barvami pod markizo in globoko modrino zvezdnega neba, ki ga okrepi temno modra barva hiš v ozadju. Van Gogh je bil s tem učinkom zelo zadovoljen: “Verjamem, da obilo svetlobe plinske svetilke, ki je rumena in oranžna, okrepi modro.”
Van Gogh slike ni nikoli naslovil in podpisal. Vendar je sliko posebej omenil v treh korespondencah, zato so umetnostni zgodovinarji prepričani, da jo je naslikal on. Vincent je kavarno naslikal na mestu in ne po spominu, kot nekatera njegova druga dela.
Slika ima različne naslove. Na svoji javni razstavi leta 1891 je delo nosilo naslov “Café, le soir” ali Večerna kavarna. Drugo ime je “Café Terrace na Place du Forum.”
“Večerna kavarna” je ena od treh slik v Arlesu, ki prikazujejo Van Goghovo značilno nebo, polno zvezd. Zvezdna noč nad Rono in Zvezdna noč dopolnjujeta trilogijo.
Kljub temu, da je slikan nočni prizor, Van Gogh na sliki ni uporabil črne barve. V pismu svoji sestri je zapisal, “da je zanj noč bogatejša od dneva”.
Položaji zvezd na nočnem nebu “Café Terrace at Night” so po izjavah astronomov podatkih točni.
“Café Terrace at Night” se uvršča na drugo mesto na lestvici desetih najbolj reproduciranih umetniških slik od leta 2000 do 2020. Van Goghova “Zvezdna noč” drži prvo mesto.