Gustav Klimt – The Kiss – Poljub

Delo Gustava Klimta – The Kiss – Poljub, senzualna upodobitev vrtinca ljubezni, ki predstavlja vrhunec zlatega Klimtovega obdobja, v katerem se je vrnil k očetovi obrti ter se obrnil k bizantinski dvorazsežni in neorgansko togi sakralni umetnosti, danes velja za najznamenitejše delo tega umetnika. Na sliki prevladuje miselno literarna simbolika, linija je stroga, stilizirana, medtem ko ima barva predvsem dekorativno vlogo. Olje na platnu The Kiss je bila tudi osrednji eksponat Kunstchaua, razstave vrhuncev dunajske secesije v letu 1908.

To je mojstrovina, ki izraža abstraktno temo ljubezni. Na travniku, polnem rož, je moški nežno dvignil žensko glavo in strastno poljubil junakinjino lice. Okraski na moškem so kvadratni barvni bloki, ki so sestavljeni iz črnih, belih in rumenih kvadratov, ki simbolizirajo oglate in močne lastnosti moških. Ženske so čutni krožni vzorci in tekoče linije, ki predstavljajo mehkobo in nežnost ženske. Ženska je moškega z eno roko objela okoli vratu in se z eno roko prijela za moško roko, zaprla oči in uživala v občutku sreče v največji meri. Njen izraz je bil opijen, zadovoljen in videti je bilo celo malo strah pred koncem tega srečnega trenutka. Pri gradnji slikovne forme so mobilizirana različna likovna sredstva, kot je kombinacija črt in barvnih blokov, v barve pa je vmešan zlati prah, tako da slika predstavlja čudovit in topel sanjski prizor.

Gustav Klimt (1862-1918) je bil mojster avstrijskega slikarstva dunajske secesije. Rojen 14. julija 1862 v Bumgartu, predmestju Dunaja, umrl 6. februarja 1918 v istem kraju. V zgodnjih letih se je izobraževal na dunajski Politehnični šoli. Leta 1890 se je pridružil dunajskemu društvu umetnikov. Delo absorbira različne umetniške prvine iz starega Egipta, Grčije in srednjega veka ter združuje površine, ki poudarjajo obrise, z ravninami klasičnih mozaikov, da ustvarijo edinstven in nalezljiv slikarski slog. Zastopana kot baronica Echt. Leta 1897 je izstopil iz Društva dunajskih umetnikov in organiziral dunajsko secesijo. Klimtove slike slovijo po svojih briljantnih barvah in čudovitih dekorativnih učinkih, njegove slike pa so dale številne navdihe tudi prihodnjim generacijam.

Poljub,” ki ga je naslikal avstrijski umetnik Gustav Klimt v letih 1907-1908, velja za eno najbolj ikoničnih in romantičnih umetnin 20. stoletja. Slika prikazuje par, sklenjen v intimnem objemu, obdan z zlato avro, ki simbolizira združitev ljubezni in življenja.

Slika je odličen primer Klimtovega secesijskega sloga, za katerega je bila značilna uporaba okrašenih vzorcev, drznih barv in čutne teme. Figure na sliki so upodobljene visoko stilizirano, s podolgovatimi udi in poenostavljenimi potezami obraza, kar daje sliki nezemeljsko in sanjsko kvaliteto.

Ena najbolj presenetljivih značilnosti “Poljuba” je uporaba zlatih lističev, ki pokrivajo skoraj celotno površino slike. Zlati lističi ne ustvarjajo le občutka razkošja in bogastva, ampak simbolizirajo tudi duhovno in čustveno transcendenco para, upodobljenega na sliki.

Bogata je tudi simbolika slike. Par je prikazan v tesnem objemu, z moškim, ki drži ženski obraz, ženska pa z rokami, ovitimi okoli moškega vratu. Ta intimna poza naj bi izražala idejo o ljubezni in združitvi, zlata avra, ki ju obdaja, pa naj bi simbolizirala večno naravo njune ljubezni.

Poljub je bil del Klimtove “zlate faze”, ki jo je začel v začetku leta 1900. Za zlato fazo je značilna njegova uporaba zlatih lističev, simbolične podobe in osredotočenost na žensko obliko. Na to fazo njegovega dela je močno vplivalo simbolistično gibanje, ki je skušalo izraziti ideje in čustva s pomočjo simboličnih podob.

Kritiki slike ob prvi razstavi niso dobro sprejeli, a je od takrat postala eno Klimtovih najbolj ljubljenih in prepoznavnih del. Trenutno se nahaja v muzeju Österreichische Galerie Belvedere na Dunaju v Avstriji.

Skratka, “Poljub” Gustava Klimta je mojstrska in ikonična slika, ki velja za eno najbolj romantičnih in najpomembnejših umetniških del 20. stoletja. Bogato okrašeni vzorci, drzne barve in čutna tema slike so značilnosti Klimtovega secesijskega sloga. S svojo bogato simboliko, uporabo zlatih lističev in intimno pozo para je slika postala simbol večne narave ljubezni.