Opis
Na globokomodrem, skoraj nočnem ozadju samuje posušena cvetlična forma na tankem steblu — silueta v toplih rjavo-zlatih odtenkih, ki diha melanholijo in dostojanstvo obenem. Leva tretjina je razdeljena na temno prečrtani panel z gostimi horizontalnimi linijami, ki daje sliki grafično trdnost. Desno od cvetlice sta dva zlatih pravokotna elementa z reliefno teksturo, ki delujeta kot okna ali fragmenti neke zgodbe. Minimalizem kompozicije je premišljen in ne prazen — vsak element ima svojo nujnost. Abstraktna slika za dnevno sobo ali delovno sobo, ki govori o introspektivnem miru brez besed.
