Opis
Hiše v Provansi, dolina Riaux – platno, pri katerem si katalog nasprotuje sam s sabo
Dve okrasti hiši z rdečkastima strehama stojita v zgornji polovici platna, obdani s pobočji, ki so naslikana z vzporednimi poševnimi potezami v zeleni, oker in modrikasti barvi. Spodaj se čez celotno širino vije svetla pot. Nebo zgoraj je sivomodro in zaseda le ozek pas. Ročno naslikana slika na platnu povzema to Cézannovo delo iz okoli leta 1883, ki v izvirniku meri 65 × 81,3 centimetra in ga hrani National Gallery of Art v Washingtonu pod številko 1973.68.1.
Oglati oklepaj v katalogu
Pri razstavi, ki je aprila in maja 1920 potekala v Pennsylvania Academy of Fine Arts v Filadelfiji, katalog raisonné navaja delo kot številko 57, pod naslovom The Mountain, in dodaja, da ga je posodil de Zayas. Takoj za tem pa v oglatem oklepaju stoji opomba sestavljavcev: to mora biti napačno; Fabbri je bil lastnik še ves čas beneškega bienala, ki je bil pozneje. Zapis torej sam opozori, da se dve njegovi lastni postavki ne ujemata.
Dve razstavi, ki se prekrivata
Nasprotje je mogoče prebrati iz datumov. Beneški bienale, na katerem je bilo platno pod številko 11 in z naslovom Gardanne, je trajal od 15. aprila do 31. oktobra 1920, posodil pa ga je Egisto Fabbri. Razstava v Filadelfiji je trajala od 17. aprila do 9. maja 1920 – torej hkrati – in tam naj bi ga posodil de Zayas. Ena slika, dve mesti, isti tedni in dva različna posojevalca. Katera od postavk drži, katalog ne razsodi, in tudi mi ne bomo; navedena je opomba, kakor stoji.
Osem lastnikov in dražba leta 1965
Provenienca se začne z vprašajem pri Ambroiseu Vollardu, nato pa navaja Egista Fabbrija v Firencah, Paula Rosenberga v Parizu in New Yorku od novembra 1928, zakonca Mariusa de Zayasa v Stamfordu in Virginio Harrison v New Yorku. 14. oktobra 1965 je bilo platno prodano pri Parke-Bernet v New Yorku kot številka 92; kupila sta ga Paul Mellon in njegova žena iz Uppervilla v Virginiji, leta 1973 pa je prešlo v National Gallery of Art.
Vzporedne poteze
Katalog med tehničnimi gesli za to platno navaja vzporedne poteze čopiča, in to je res prva stvar, ki jo je na sliki mogoče videti. Celotno pobočje – trava, kamen, grmovje – je zgrajeno iz kratkih poševnih črtic, ki tečejo v isti smeri, pod približno istim kotom, ne glede na to, kaj upodabljajo. Barva se med njimi ne meša; zelena, oker in modra ležijo druga ob drugi. Hiši sta nasprotno naslikani z gladkimi, širokimi ploskvami, in prav zaradi tega nasprotja stopita iz pobočja, čeprav sta v isti barvni lestvici.
Un Mas, Gardanne, Les Maisons sur la colline
Januarja 1910 je bilo platno pri Galerie Bernheim-Jeune v Parizu kot številka 18, in sicer pod naslovom Un Mas, torej provansalska kmetija; posodil ga je Fabbri. Leta 1920 je bilo v Benetkah kot Gardanne, februarja in marca 1921 pa v Kunsthalle v Baslu kot številka 13, tokrat pod naslovom Les Maisons sur la colline – hiše na hribu. Tri razstave, trije naslovi, in nobeden od njih ni tisti, pod katerim je delo zavedeno danes.
Kaj katalog šteje med motive
Gesla za to platno so kratka in natančna: med kraji L’Estaque, med naravnimi motivi griči, med človeškimi hiše, med tehničnimi pa omenjene vzporedne poteze. Reka ni navedena, ceste ni med gesli, drevesa niso posebej našteta – zapis torej pove, da sta v tej pokrajini bistvena samo dva elementa, teren in stavbe, in da je vse drugo način, kako sta naslikana. V arhivu Vollardove hiše je delo zabeleženo tudi s fotografijo pod številko 230.
To je uravnotežena, srednje svetla pokrajina, ki dobro prenese dnevno svetlobo in velike stene. Slikamo jo v petnajstih velikostih, od 50 × 40 do 180 × 142 centimetrov, vmesne mere napnemo na okvir po meri, videz na steni pa vnaprej pokaže naša 3D aplikacija. Iz istega konca Provanse so tudi Marsejski zaliv, viden iz L’Estaque, Vas Gardanne in Kamnolom Bibémus.
- Motiv: Hiše v Provansi, dolina Riaux, Paul Cézanne, okoli 1883, National Gallery of Art, Washington
- Tehnika: ročno naslikana slika, olje na platnu, reprodukcija
- Velikosti: 15 dimenzij, na željo tudi velikost po meri
- Zanimivost: katalog v oglatem oklepaju sam opozori, da se dve njegovi razstavni postavki iz leta 1920 med sabo izključujeta
