Vasilij Kandinski – Impresija III (Koncert)

Impresija III (Koncert) je slika Vasilija Kandinskega iz leta 1911: ležeče platno, ki ga obvladujeta veliko črno telo v zgornji polovici in široko razlito rumeno pod njim, čez sredino pa tečejo črni loki in ob njih barvne lise. Hrani jo Städtische Galerie im Lenbachhaus v Münchnu. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Impresija III (Koncert) – Vasilij Kandinski

Ali je na sliki kaj prepoznavnega?

Da, a šele ob drugem pogledu. Muzej, ki delo hrani, pove, kaj se pokaže, ko sliko gledamo od blizu: v črnem telesu je koncertni klavir, pred njim pa sklonjeni hrbti poslušalcev, obrnjenih proti njemu. Ko to enkrat vidite, se prizor sestavi – vrsto črnih lokov pod njim sestavljajo ljudje, drobne barvne lise pod njimi njihova obleka. Brez tega ključa ostane slika razporeditev barv, in prav to je bil namen: Kandinski ni hotel prizora naslikati, ampak ga napraviti slišnega.

Kaj je na platnu?

Platno je ležeče. Zgornjo polovico desno od sredine zavzema veliko črno telo z neenakomernimi robovi, postavljeno poševno, tako da je njegova konica obrnjena navzdol in levo; ob zgornjem desnem kotu stoji manjši črn trikotnik. Izpod črnine se čez vso desno polovico in navzdol razlije rumena, najširša barvna ploskev na sliki, ki se proti robovom svetli. Levo in v sredini ostaja podlaga bela, čeprav rumena sega tudi v spodnji levi kot. V zgornjem levem kotu je rdeča masa s črnimi potezami in ob njej rumeno oranžen krog, nad črnim telesom pa se nizajo modre poteze v dveh odtenkih. Čez sredino, od leve proti črni masi, teče vrsta črnih lokov, drug ob drugem, kot upognjeni hrbti. Pod njimi ležijo majhne barvne oblike: vinsko rdeč oval, modra postava, oranžne in rdeče lise. Ob spodnjem desnem robu so sive in črne packe, v desnem spodnjem kotu pa slikarjev podpis z letnico.

Zakaj se slika imenuje Impresija III?

Ker jo je Kandinski uvrstil med impresije, in ker je impresijo razumel drugače, kot bi kdo pričakoval. Po zapisu Lenbachhausa je delo označil za impresijo, za neposreden vtis zunanje narave – in muzej ob tem pojasnjuje, da to dokazuje, da z impresijo ni mislil samo na vidne vtise, ampak na čutne vtise vseh vrst. Tu je vtis slušni: slika stoji na doživetju zvoka in je njegov prenos v slikarstvo; abstraktna slika to še ni povsem, a predmeta skoraj ni več. Številka III pomeni tretjo v tej vrsti; oklepaj v naslovu pove, kaj je bil povod.

Kaj se je zgodilo pred to sliko?

Koncert, in muzej navaja datum. Delo je nastalo kmalu po koncertu z deli Arnolda Schönberga, ki ga je Kandinski poslušal 2. januarja 1911 v Münchnu skupaj s Franzem Marcom in drugimi člani Neue Künstlervereinigung. Po zapisu muzeja ga je pogum Schönbergove takrat nove glasbe tako prevzel, da je s skladateljem začel živahno dopisovanje; to je med drugim pripeljalo do tega, da je Schönberg konec istega leta s svojimi samoukimi slikami sodeloval na razstavi Der Blaue Reiter in prispeval članek v almanah. Muzej omenja tudi dve pripravljalni risbi s svinčnikom, ki ju po njegovem zapisu hrani Centre Pompidou in na katerih se poslušalci še jasno vidijo – sedijo, nekateri stojijo ob steni dvorane. Naslednja v isti vrsti je Impresija IV (Žandar), ki jo hrani isti muzej.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker je med Kandinskijevimi deli tisto, ki se najbolj neposredno dotakne sinestezije – povezave med zvokom in barvo. Muzej to pove naravnost: nobena druga njegova slika se je ne dotakne tako neposredno. Vladajoča je rumena, ki jo muzej imenuje rumeni zvok in ima za izžarevanje slušnega vtisa; prav rumeno je Kandinski posebej povezoval z glasbo, saj je že leta 1909 napisal osnutek odrskega dela z glasbo, ki je pozneje izšlo v almanahu. Delo je danes v münchenski Städtische Galerie im Lenbachhaus, kamor je leta 1957 prišlo kot darilo Gabriele Münter.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slikar dela po predlogi v visoki ločljivosti in gradi površino v plasteh, s čopičem in oljnimi barvami. Pri tem motivu odloča razmerje dveh velikih ploskev. Črno telo mora ostati gosto in neprodušno, sicer izgubi težo, rumena pod njim pa mora biti nanesena tako, da se proti robovom redči in da se poteze čopiča vidijo – če je nanesena enakomerno, se slika sesede v plakat. Bela podlaga ni prazna: pod barvo se ponekod vidi platno, in ta svetloba je tisto, kar drži levo polovico pokonci. Oljna slika to razmerje drži tudi čez leta, ker barva ne obledi tako kot pri tisku. Za to delo še nimamo lastnih fotografij iz ateljeja, zato jih na tej strani ne boste našli – ko bo naslednji izvod naslikan, ga fotografiramo in posnetki pridejo sem. Ker je vse narejeno ročno, je vsaka ročno naslikana kopija svojevrsten primerek in dva izvoda nikoli nista povsem enaka.

Katera dimenzija za katero steno?

Če ne veste, katero: 100 x 78 cm. Ta mera je tudi najbližja izvirniku, ki meri 100,6 x 78,4 cm. Platno je ležeče in široko, zato dobro sede nad kavč, nad komodo ali nad posteljo, torej povsod, kjer je stena širša kot višja. Meri 50 x 40 in 60 x 50 cm sodita nad pisalno mizo ali v hodnik. Meri 80 x 60 in 90 x 70 cm sta za spalnico ali manjšo dnevno sobo. Mera 100 x 78 cm je naravna izbira za dnevno sobo, 130 x 100 cm pa za večjo steno; slika za dnevno sobo naj bo dovolj velika, da jo opazite že ob vstopu. Največji meri 150 x 120 in 180 x 140 cm sta za odprte bivalne prostore, veže in stopnišča; šele pri njih se vidi, kako velika je rumena ploskev v izvirniku.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih dimenzij ne ustreza vaši steni, delo naslikamo po vaših merah; to je naša slika po meri. Tako kot vse naše slike na platnu tudi ta izvod dobavimo napet na lesen podokvir in pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les, preden se odločite – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Ker je podlaga svetla, tu dobro deluje tudi temnejši profil, ki povzame črnino iz zgornje polovice.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih. Celotno ponudbo najdete v galeriji Vasilij Kandinski, slikarjevo pot pa opisuje naš članek o Vasiliju Kandinskem. Sorodna dela iz iste ponudbe so Modra gora, Nekaj krogov in Kompozicija VII.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Städtische Galerie im Lenbachhaus und Kunstbau v Münchnu, pod inventarno številko GMS 78; muzej ga je leta 1957 dobil kot darilo Gabriele Münter.

Kako velik je izvirnik?

Meri 100,6 cm v širino in 78,4 cm v višino; naša mera 100 x 78 cm je torej tako rekoč enaka.

Kdaj je slika nastala?

Leta 1911, kmalu po koncertu 2. januarja tistega leta. Podpisana je spodaj desno: KANDINSKY 1911.

Kaj je prikazano na sliki?

Koncert, viden šele od blizu: črni koncertni klavir zgoraj, pred njim sklonjeni hrbti poslušalcev, okoli pa razlita rumena in barvne lise.

Je to tisk?

Ne. To je umetniška slika: reprodukcija slike, ročno naslikana z oljem na platnu, pri kateri se poteze čopiča vidijo in otipajo.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo 100 x 78 cm, kar je naša mera, najbližja izvirniku; za res velike stene 180 x 140 cm, za druge stene glejte vodnik po dimenzijah zgoraj.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerje stranic motiva.

Kako je dostavljeno?

Napeto na podokvir in uokvirjeno, če ste tako izbrali, v 15 do 45 dneh, potem ko potrdite fotografijo končanega dela.

O čem govori slika na kratko?

O zvoku, ki je postal barva: koncert, prenesen v rumeno in črno.

Ali je original naprodaj in koliko je vreden?

Ne. Je del javne zbirke Lenbachhausa in ni naprodaj, zato o njegovi vrednosti ne ugibamo.

Je slika primerna za darilo?

Da, za ljubitelja moderne umetnosti ali za glasbenika je to premišljena izbira. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: črno telo koncertnega klavirja zgoraj, razlita rumena pod njim, čez sredino hrbti poslušalcev
• Izvirnik: Lenbachhaus, München, inv. št. GMS 78, 1911, 100,6 x 78,4 cm, darilo Gabriele Münter 1957
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 50 x 40 do 180 x 140 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: muzej to sliko imenuje tisto, ki se med vsemi deli Kandinskega najbolj neposredno dotakne sinestezije