Vincent van Gogh – Sončnice I

Sončnice I so slika, ki jo je Vincent van Gogh naslikal avgusta 1888 v Arlesu na jugu Francije: petnajst sončnic v vazi, od polno razcvetelih do ovenelih, na bledo rumenem ozadju, skoraj vse v odtenkih rumene. Izvirnik meri 92,1 x 73 cm in od leta 1924 visi v londonski National Gallery. Pri nas jo ročno naslikamo v olju na platnu, v 16 merah od 40 x 50 do 160 x 200 cm ali po meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Sončnice I – Vincent van Gogh

Kaj prikazuje slika Sončnice I?

Na sliki stoji preprosta glinena vaza na ozki rumeni polici, v njej pa je šopek petnajstih sončnic. Nekatere so na vrhuncu, z gostimi venci cvetnih listov, druge izgubljajo liste, nekaj jih je že ovenelih in so ostala le težka semenska središča. Van Gogh je tako v en šopek zbral vse stopnje življenja cveta, od razcveta do venenja. Na vazi je z modro barvo napisano njegovo ime Vincent.

Slika je skoraj vsa v rumenem: od bogatega oranžnega okra v cvetovih do bledo zelenkasto rumenega ozadja, ki na eni strani preide v toplejši ton police. Proti vsej tej rumeni stojijo le redki modri in zeleni poudarki, na primer podpis, stebla in listi. Prav zato slika žari tudi v slabo osvetljenem prostoru, saj jo nosi ena sama barva v neštetih odtenkih.

Zakaj je Van Gogh v Arlesu slikal sončnice?

Poleti 1888 je Van Gogh v Arlesu najel Rumeno hišo in v njej čakal prijatelja Paula Gauguina, s katerim je želel ustanoviti skupni atelje. Avgusta je bratu Theu pisal, da slika z vnemo Marsejca, ki jé ribjo juho bujabes, in da bi rad atelje okrasil z dekoracijo iz samih velikih sončnic. Delal je hitro, saj sončnice v vazi hitro ovenijo.

Tisti avgust je naslikal štiri različice vaze s sončnicami, slika, ki jo imenujemo Sončnice I, pa je četrta. Ko je Gauguin oktobra prišel v Arles, naj bi o sončnicah rekel, da so to pravzaprav cvet sam. Van Gogh je sončnice odtlej imel za svoj motiv, tako kot so imeli drugi slikarji vsak svoje rože.

Kaj pomenijo sončnice na sliki?

Van Gogh je o teh slikah zapisal, da spreminjajo videz in postajajo tem bogatejše, čim dlje jih gledamo. Ker so na isti sliki cvetovi v polnem razcvetu in cvetovi, ki že venijo, mnogi v njej vidijo opomin na minljivost, krog življenja od cvetenja do semena. V Van Goghovem muzeju v Amsterdamu dodajajo, da so bile sončnice morda mišljene tudi kot znamenje prijateljstva, saj jih je slikal za Gauguinovo sobo.

Januarja 1889 je slikar izdelal še tri ponovitve. Razmišljal je tudi o tem, da bi dve sliki sončnic obesil levo in desno od portreta zibajoče ženske, La Berceuse, kot nekakšen triptih. Za ta motiv je očitno vedel, da je posebej njegov.

Kje visi izvirnik in kako je prišel v London?

Izvirnik visi v londonski National Gallery, ki ga vodi pod inventarno številko NG3863. Galerija ga je kupila leta 1924 iz Courtauldovega sklada in je eno njenih najbolj obiskanih del. Meri 92,1 x 73 cm, kar je pokončen format srednje velikosti.

Van Gogh je vazo s sončnicami v Arlesu naslikal sedemkrat, med letoma 1888 in 1889. Pet slik je danes v javnih muzejih, v Amsterdamu, Münchnu, Londonu, Tokiu in Philadelphii, ena je v zasebni zbirki, ena pa je bila uničena 6. avgusta 1945 med letalskim napadom na japonsko mesto Ashiya. Različica v Tokiu je bila leta 1987 prodana za približno 39,9 milijona dolarjev, kar je bil takrat rekord.

Sončnice I ali Sončnice II – katero izbrati?

Pri nas sta dve Van Goghovi vazi s sončnicami. Ta stran so Sončnice I, četrta različica iz avgusta 1888: petnajst cvetov na rumenem ozadju, izvirnik je v Londonu. Druga slika so Sončnice II, tretja različica iz istega meseca: dvanajst cvetov na modrozelenem ozadju, izvirnik meri 92 x 73 cm in visi v münchenski Neue Pinakothek.

Če želite toplo sliko, ki je vsa v rumenem in prostor napolni s svetlobo, izberite Sončnice I. Če vam je ljubši močan kontrast rumenih cvetov na hladnem turkiznem ozadju, so prava izbira Sončnice II. Iz istega leta v Arlesu je pri nas tudi slika Spalnica v Arlesu, ki prikazuje sobo v isti Rumeni hiši, ter nočni prizor Zvezdna noč nad Rono, iz naslednjega leta pa še ena slika cvetja, Perunike.

V isti Rumeni hiši v Arlesu je Van Gogh konec leta 1888 naslikal tudi svoj stol, sliko Van Goghov stol, ki jo prav tako ročno naslikamo.

Kako nastane naša ročno naslikana slika Sončnice I?

Slikar najprej zariše vazo, polico in položaj vseh petnajstih cvetov. Nato položi bledo rumeno ozadje in toplejšo polico, potem pa gradi cvetove: cvetne liste s kratkimi potezami, semenska središča z gostimi pikami in vrtinci barve. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, zato poteze čopiča dejansko stojijo nad platnom, najbolj v središčih cvetov, kot na Van Goghovem izvirniku.

Na prvi fotografiji je slika prikazana v prostoru, nad svetlo komodo s svetilko in stolom, kar pomaga pri izbiri mere. Druga fotografija je bližnji posnetek cvetnih listov, kjer se lepo vidi debela, reliefna plast barve. Tretja fotografija pokaže dokončano platno brez okvirja na stojalu v naši delavnici, od spredaj. Na četrti fotografiji je isto platno s strani, tako da se vidi, kako barva štrli iz površine, za njim pa so letve za okvirje. Peta fotografija ga pokaže še z drugega kota na stojalu.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, plasti barve, ki jih vidite na drugi in četrti fotografiji, pa so na naši sliki resnične.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: nad komodo ali v hodnik 60 x 80 cm, nad kavč ali posteljo 80 x 100 ali 100 x 130 cm, za veliko prazno steno ali stopnišče 120 x 160 cm ali več. Pokončni format Sončnic se lepo poda ozkim stenam in prostoru med okni.

Na voljo je 16 mer, od najmanjše 40 x 50 cm do največje 160 x 200 cm. Mera 73 x 95 cm je najbližje izvirniku, ki je širok 73 cm in visok 92,1 cm, zato na steni deluje skoraj tako kot v galeriji. Manjša oljna slika, 40 x 50 ali 50 x 65 cm, sodi v kuhinjo, delovno sobo ali na hodnik, srednje mere nad pohištvo, največje pa v velik prostor z visokim stropom. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo; nad kavčem, širokim 150 cm, je to 100 x 130 cm.

Sredino platna postavite približno 150 cm od tal, nad kavčem ali vzglavjem pa pustite med pohištvom in spodnjim robom 20 do 30 cm prostora.

Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?

Če nobena od 16 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri. Priporočamo, da ostane razmerje blizu izvirnika, sicer se vaza stisne ali raztegne. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje, tudi brez okvirja, kot vidite na tretji fotografiji.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les, preden se odločite – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo slika videti prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor. Rumenim sončnicam se dobro podata topel zlat okvir ali naravni les.

Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev; če kaj ne ustreza, popravimo, dokler je platno še v naši delavnici. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Sončnice so tudi lepo darilo za nov dom; če ne veste, katera mera bo prava, je na voljo darilni bon, s katerim prejemnik sam izbere mero in motiv.

Pogosta vprašanja

Kje visi izvirnik slike Sončnice I?

Izvirnik visi v National Gallery v Londonu, ki ga hrani pod inventarno številko NG3863. Galerija ga je kupila leta 1924 iz Courtauldovega sklada. Druge različice vaze s sončnicami so v Amsterdamu, Münchnu, Tokiu in Philadelphii, zato je dobro vedeti, katero iščete: Sončnice I so londonske, s petnajstimi cvetovi na rumenem ozadju.

Kdaj in kje je Van Gogh naslikal Sončnice I?

Avgusta 1888 v Arlesu na jugu Francije, kjer je najel Rumeno hišo. Slike sončnic je pripravljal kot okras za atelje, v katerem je pričakoval Paula Gauguina, in slikal je hitro, preden so cvetovi oveneli. Sončnice I so četrta različica, ki jo je naslikal tisti mesec.

Koliko slik sončnic je naslikal Van Gogh in katera so Sončnice I?

Vazo s sončnicami je naslikal sedemkrat, štirikrat avgusta 1888 in še trikrat januarja 1889. Pet slik je danes v muzejih, ena je v zasebni zbirki, ena pa je zgorela leta 1945 na Japonskem. Sončnice I so četrta različica iz avgusta 1888, tista s petnajstimi cvetovi v londonski National Gallery. Več o celotni seriji piše angleška Wikipedija.

Koliko cvetov je na sliki Sončnice I?

Na sliki je petnajst sončnic, in vsaka je v drugačni stopnji življenja. Nekatere so v polnem razcvetu, druge izgubljajo cvetne liste, nekaj pa jih je že ovenelih in so ostala le semenska središča. Na naši ročno naslikani sliki slikar ohrani vseh petnajst cvetov na istih mestih kot na izvirniku.

Kaj pomenijo sončnice na sliki Sončnice I?

Van Gogh sam je zapisal, da te slike postajajo tem bogatejše, čim dlje jih gledamo. Cvetovi od razcveta do venenja se pogosto berejo kot opomin na minljivost, v Van Goghovem muzeju pa dodajajo, da so bile sončnice morda tudi znamenje prijateljstva, saj jih je slikal za Gauguina. Sončnice je imel za svoj osebni motiv.

Kakšna je razlika med slikama Sončnice I in Sončnice II?

Sončnice I imajo petnajst cvetov na bledo rumenem ozadju in visijo v Londonu, Sončnice II pa dvanajst cvetov na modrozelenem ozadju in visijo v Münchnu. Obe sta nastali avgusta 1888 v Arlesu in sta skoraj enako veliki. Prva je toplejša in enotno rumena, druga bolj kontrastna zaradi hladnega ozadja.

Zakaj je na vazi slike Sončnice I napis Vincent?

To je slikarjev podpis. Van Gogh se je na slike pogosto podpisoval samo z imenom Vincent, na tej sliki pa ga je z modro barvo napisal kar na vazo, kjer postane del kompozicije. Na naši ročno naslikani različici je podpis prav tako na vazi, v modri barvi in na istem mestu.

Ali je izvirnik slike Sončnice I naprodaj in koliko je vreden?

Ne, izvirnik ni naprodaj. Od leta 1924 je last National Gallery v Londonu, zato nima tržne cene. Za primerjavo: različico, ki je danes v Tokiu, so leta 1987 prodali za približno 39,9 milijona dolarjev, kar je bil takrat rekord. Navedemo lahko le ceno naše ročno naslikane različice, ki je prikazana ob izbrani meri.

Ali je vaša slika Sončnice I tisk?

Ne. Vsako sliko ročno naslika slikar, v olju na platnu in z debelim nanosom barve, kot ga je uporabljal Van Gogh. Na drugi in četrti fotografiji vidite poteze od blizu. Tako je to prava umetniška slika, ki jo pred odpremo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev, zato točno veste, kaj boste prejeli.

Ali ima vaša slika Sončnice I reliefne poteze čopiča kot izvirnik?

Da. Naše Sončnice I slikamo v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku, najbolj v cvetnih listih in semenskih središčih. Najbolje jih vidite na drugi fotografiji, ki pokaže cvetove od blizu. Tiskana kopija tega reliefa nima, saj je njena površina povsem ravna.

• Motiv: petnajst sončnic v vazi na bledo rumenem ozadju, od razcveta do venenja.
• Izvirnik: avgust 1888, Arles, 92,1 x 73 cm, National Gallery, London.
• Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 16 merah, od 40 x 50 do 160 x 200 cm, ali po meri.
• Dobro je vedeti: pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.