Edgar Degas – Prizor s steeplechasa. Padli jahač

Prizor s steeplechasa. Padli jahač kaže jezdeca, ki leži na hrbtu v travi, z razprtimi rokami in zaprtimi očmi, v rožnati bluzi in svetlih hlačah. Nad njim se čez ves prizor razpne velik rjav konj brez jezdeca, z iztegnjenimi nogami in praznim sedlom, levo pa se oddaljujeta še dva jezdeca, ki se ne ozreta. Ozadje je bledo zeleno polje s tanko vrsto dreves in bledim rožnatim nebom. Izvirnik je naslikan z oljem na platnu in ga hrani National Gallery of Art v Washingtonu pod inventarno številko 1999.79.10. Pri nas nastane kot ročno naslikano delo, v merah od 30 x 40 do 120 x 160 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Prizor s steeplechasa. Padli jahač – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Trije jezdeci in trije konji, nihče ni imenovan. Spodaj desno leži padli jahač: na hrbtu v travi, z razprtimi rokami, z glavo nazaj in zaprtimi očmi, v rožnati bluzi, svetlih hlačah in črnih škornjih. Ne vemo, ali je omamljen ali mrtev. Nad njim je velik rjav konj brez jezdeca, ujet v zraku, z iztegnjenimi nogami in praznim sedlom, čez katerega teče bel pas. Levo se oddaljujeta še dva jezdeca, prvi z rdečo kapo in bradaste postave, za njim drugi z belo kapo. Nobeden od njiju se ne ozre nazaj.

Kaj je na platnu?

Prizor je pokončen in nenavadno velik — izvirnik je visok skoraj dva metra. Barve so blede in kredaste: zelena trava, bledo rožnato in kremno nebo, rjavi konji. Na desni se v daljavi vrsti nekaj tankih dreves. Ni tribune, ni ograje, ni gledalcev, ni ciljne črte — samo polje. Najmočnejši barvi na vsem platnu sta rožnata bluza ležečega in rdeča kapa jezdeca zgoraj levo. Marsikje se skozi tanko naneseno barvo vidijo črne risarske črte, s katerimi so obrisane konjske noge in trup.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker prikazuje nesrečo in ne športa. Dirkalni prizori so bili takrat prizori blišča — konji, obleke, občinstvo. Tu ni ničesar od tega: en človek leži v travi, konj beži brez njega, druga dva jezdeca pa nadaljujeta, kot da se ni zgodilo nič. To zadnje je najbolj neusmiljeno: pomoč ne prihaja. Drugo je velikost. Med vsemi Degasovimi deli v tej galeriji je to eno največjih; tako velika platna so bila v tistem času namenjena zgodovinskim prizorom, in Degas je na tako platno naslikal padec z konja.

Kaj prizor pomeni?

Nezgodo brez pripovedi. Ne izvemo, kaj je bilo prej, in ne izvemo, kaj bo potem. Impresionizem pri Degasu ni nikoli pomenil prijetnega prizora, ampak izsek, ujet takrat, ko ga oko zares vidi — tudi če je izsek nasilen. Impresionistična slika te vrste je zato bližje poročilu kot okrasju. Kot umetniška slika je zahtevna izbira: potrebuje mirno steno in gledalca, ki mu prizor ni odveč. Med stenske slike za tiho, resno sobo sodi bolje kot med tiste za jedilnico.

Motiv med Degasovimi deli

Konjske dirke je Degas slikal vse življenje, a nesrečo samo tu. Pred dirko pokaže isto polje, preden se karkoli zgodi, Dirka gospodov. Pred štartom ujame čakanje pred začetkom, Dirkalni konji pred tribunami pa postavi konje pred občinstvo, ki ga tu ni. Kako natančno je Degas študiral jezdeca na konju, pokaže Jockey v Art Institute of Chicago, kako dolgo se je znal vračati k enemu velikemu zgodnjemu platnu, pa Mladi Špartanci v londonski National Gallery.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

S čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom, in tehnika izvirnika je tu ista kot naša: olje na platnu. Vsako naše platno nastane plast za plastjo, pri tem motivu pa je najtežje ohraniti bledost. Prizor je skoraj ves v svetlih, zamolklih tonih, in če se barva nanese pregosto, izgubi zrak in postane trda ilustracija. Drugi zahtevni del je konj v zraku: njegove noge morajo ostati risba, ne modelirana masa, sicer prizor izgubi hitrost. Rožnato bluzo ležečega slikamo zadnjo, ker je edina prava barva spodnje polovice. Vsaka reprodukcija slike nastane na novo in dva izvoda nista nikoli povsem enaka, ker roka istega poteze ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za to delo nimamo fotografij naših končanih platen, zato jih tu ne prikazujemo in ne opisujemo. Fotografijo svojega platna prejmete pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katera: 70 x 90 cm. Izvirnik meri 180 x 152 cm in je torej zelo velik; naša mera 120 x 160 cm mu je najbližja po velikosti, po razmerju pa je najbližja 40 x 50 cm, saj so naše mere nekoliko ožje od izvirnika. Meri 30 x 40 in 40 x 50 cm sta za manjši prostor ali hodnik, kjer pa se ležeči jahač spodaj že težko razloči. Meri 50 x 70 in 60 x 80 cm sta vmesni izbiri nad komodo. Mera 70 x 90 cm je najpogostejša odločitev za dnevni prostor, kjer slika za dnevno sobo potrebuje visoko in mirno steno. Meri 80 x 110 in 100 x 130 cm sta za večjo steno, kjer polje dobi svoj prostor, pri 120 x 160 cm pa smo pri merah, kjer velike slike zares zadihajo in je konj skoraj v naravni velikosti. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom; pri pokončnem formatu se napaka navadno zgodi v višini. Nobena mera ni na zalogi kot končan izdelek: vsak izvod nastane po naročilu in ostane en sam kos.

Mera po naročilu, slepi okvir in okvir

Če vam nobena od osmih mer ne ustreza ali če želite razmerje izvirnika, slikamo po vaši meri in pri tem ohranimo razmerja prizora, da ostane ležeči jahač cel in da se konjev rep ob desnem robu ne izgubi; to je naša slika po naročilu. Vsak izvod dobite napet na lesen slepi okvir, pripravljen za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse profile letev, ki jih imamo, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — namenjena je izbiri okvirja in ničemur drugemu. Če želite videti, kako delo izgleda na vašem zidu, je to naša ločena storitev postavitve v prostor.

Dostava in garancija

Vsak izvod nastane po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni glede na izbrano mero; pri največjih merah je čas navadno pri zgornji meji. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila. Vse slike na platnu tega slikarja so v galeriji Edgar Degas, življenje slikarja pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Kaj se na prizoru dogaja?

Jezdec je padel s konja in leži v travi. Konj beži brez njega, druga dva jezdeca pa se oddaljujeta in se ne ozreta.

Je padli jahač mrtev?

Prizor tega ne pove. Leži na hrbtu z zaprtimi očmi in razprtimi rokami; ali je omamljen ali mrtev, ostane odprto.

Zakaj mu nihče ne pomaga?

Ker na prizoru ni nikogar drugega. Ni gledalcev, ni sodnikov, ni reševalcev — samo polje in trije konji.

Kaj je v ozadju?

Bledo zeleno polje, na desni tanka vrsta dreves v daljavi in bledo rožnato-kremno nebo. Brez tribune in brez ograje.

Kje se izvirnik nahaja?

V National Gallery of Art v Washingtonu, pod inventarno številko 1999.79.10.

Kako velik je izvirnik?

180 x 152 cm, torej zelo velik in višji kot širši. Naša mera 120 x 160 cm mu je najbližja.

Ali so vaše mere v razmerju izvirnika?

Ne povsem — naše so nekoliko ožje. Po razmerju je najbližja 40 x 50 cm; če želite razmerje izvirnika, ga naslikamo po vaši meri.

Je to tisk?

Ne. Delo je naslikano z roko z oljnimi barvami; potezam čopiča se vidi in čuti sled.

Katero mero naj izberem?

Nad komodo navadno 70 x 90 cm, za manjši prostor 50 x 70 cm. Vodnik po merah je zgoraj.

Ali lahko dobim mero, ki ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerja prizora.

Je primerno za darilo?

Je, a premislite, komu. Prizor je resen in ne prijazen; primeren je za koga, ki ima rad močne motive. Ker vsak izvod nastane po naročilu, računajte na čas izdelave; če želite izbiro prepustiti njemu, obstaja naš darilni bon.

• Prizor: padli jahač v travi, konj brez jezdeca v zraku nad njim in dva jezdeca, ki se oddaljujeta, na praznem polju
• Izvirnik: Edgar Degas, oljna slika, 180 x 152 cm, National Gallery of Art v Washingtonu (1999.79.10)
• Naše: ročno naslikano z oljem, osem mer od 30 x 40 do 120 x 160 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: platno je visoko skoraj dva metra — take mere so bile takrat namenjene zgodovinskim prizorom, Degas pa je nanjo naslikal padec z konja