Opis
Rdeča skala – platno s samo tremi lastniki
Platno je pokončno, kar je pri pokrajini nenavadno. Z zgornjega desnega vogala se navzdol spusti velika rdečeoranžna skalna ploskev, gladka in skoraj brez podrobnosti, kakor zaves iz kamna. Levo in spodaj je gosta zelena rast – borova debla, veje in nizko listje – med njima pa ostanejo le ozke svetle vrzeli. Neba skoraj ni. Ročno naslikana slika na platnu povzema to Cézannovo delo iz okoli leta 1895, ki v izvirniku meri 91 × 66 centimetrov in ga hrani Musée de l’Orangerie v Parizu pod številko RF 1960-14.
Trije lastniki v stotih letih
Provenienca tega platna je izjemno kratka. Prvi znani lastnik je bil trgovec Ambroise Vollard v Parizu, ki ga je imel desetletja. Leta 1936 je delo prišlo k gospe Jean Walter, ki je bila prej gospa Paul Guillaume – po obeh možeh se imenuje zbirka, v kateri je platno danes. Leta 1960 je zbirka prešla v Musée de l’Orangerie. Trije imetniki, in med prvim in zadnjim je slika prehodila celotno pot od trgovčeve police do državnega muzeja, ne da bi kdaj šla skozi dražbo.
Sto petdeset frankov in Vollardova razstava
V Vollardovi zalogovni knjigi ima platno številko 3865 in ceno 150 frankov. Novembra 1933 ga je Vollard poslal v New York: galerija Knoedler je pripravila razstavo z naslovom Paintings from the Ambroise Vollard Collection, XIX-XX Centuries, kjer je bilo delo številka 12. Razstava je bila torej predstavitev trgovčeve lastne zbirke, ne muzejska izbira, in od tam je potovala še v Detroit, v Arts and Crafts Club. V katalogu je bilo takrat datirano v leto 1897.
Razstava v korist dojenja
Februarja in marca 1939 je bilo platno v Parizu pri Paulu Rosenbergu, na razstavi ob stoletnici slikarjevega rojstva. Njen polni naslov pove, čemu je bila namenjena: Exposition Cézanne (1839-1906), organisée à l’occasion de son centenaire au profit de l’œuvre de l’allaitement maternel – v korist ustanove za dojenje. Delo je bilo številka 32, posodil pa ga je Vollard, in v tem katalogu je bilo datirano v leto 1900. Pozneje je bilo dvakrat v Orangeriji: leta 1966 na razstavi zbirke Jean Walter – Paul Guillaume kot številka 15 in leta 1974 na razstavi Cézannovih del iz državnih muzejev.
Skala kot ena sama ploskev
Najbolj nenavadno pri tem platnu je, kako malo je na skali naslikanega. Rdečeoranžna stena je skoraj enotna barvna ploskev, brez razpok, senc in podrobnosti, ki bi ji dale strukturo kamna; vidne so le rahle spremembe tona in nekaj navpičnih potez. Zelenje ob njej je nasprotno gosto in razgibano, sestavljeno iz desetin kratkih dotikov. Zaradi tega se skala ne bere kot oddaljena stena, ampak kot ploskev, ki visi tik pred gledalcem – in prav to je tisto, kar daje pokončnemu formatu smisel. Kraj, ki ga katalog navaja, je kamnolom Bibémus pri Aixu.
Kaj je Vollard zapisal ob številki 3865
Trgovčev opis je kratek in nenavadno natančen: huile; paysage en hauteur à droite grand pan rouge – olje; pokončna pokrajina, na desni velika rdeča ploskev. Ob tem stojita mera 92 × 65 centimetrov in cena 150 frankov. Vollard torej ni opisal motiva, ampak zgradbo slike: format, stran in ploskev. Tudi katalog raisonné pri tem delu med naravnimi motivi navaja eno samo geslo – skale – kar je za pokrajino skrajno malo.
Kako je zbirka prišla v Orangerijo
Zbirka Jean Walter – Paul Guillaume je v Musée de l’Orangerie prešla leta 1960, in prav ta letnica stoji v inventarni številki tega platna: RF 1960-14. Muzej zbirke ni sestavljal sam; prevzel jo je v celoti, s tem pa tudi razmerja med deli, kakor jih je določil zasebni okus. Zato je to platno danes na ogled v hiši, kjer visi kot del zaokrožene zbirke in ne kot posamezen nakup.
Pokončna pokrajina je redkost in prav zato uporabna: prilega se ozkim stenam, med vrati in oknom ali v hodniku, kjer vodoravno platno ne bi imelo prostora. Slikamo jo v petnajstih velikostih, od 40 × 55 do 131 × 180 centimetrov, vmesne mere napnemo na okvir po meri, videz na steni pa vnaprej pokaže naša 3D aplikacija. Iz istega okoliša sta tudi Kamnolom Bibémus in Gora Sainte-Victoire, videna iz Bibémusa, širši razgled pa ponuja Marsejski zaliv, viden iz L’Estaque.
- Motiv: Rdeča skala, Paul Cézanne, okoli 1895, Musée de l’Orangerie, Pariz
- Tehnika: ročno naslikana slika, olje na platnu, reprodukcija
- Velikosti: 15 dimenzij, na željo tudi velikost po meri
- Zanimivost: leta 1939 je bilo platno na pariški razstavi ob stoletnici slikarja, katere izkupiček je bil namenjen ustanovi za dojenje
