Opis
Paul Gauguin – Where Do We Come From? What Are We? Where Are We Going?
| Leto nastanka: | 1897 |
| Originalna velikost: | 374,6 cm x 139,1 cm |
| Slikarski slog: | Simbolizem |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Nahaja se: | Muzej likovne umetnosti, Boston |
Olje na platnu Where Do We Come From? What Are We? Where Are We Going? je eno od najpomembnejših Gauguinovih slik na platnu.
Gauguin se je zaklel, da bo po dokončanju te slike storil samomor – kar je v preteklosti že poskušal. Po besedah avtorja je treba olje na platnu študirati od desne proti levi strani, pri čemer tri glavne skupine figur na platnu predstavljajo vprašanja, ki jih je Gauguin dodal na sliko.
Tri ženske z otrokom predstavljajo začetek življenja; skupina v sredini simbolizira obstoj mladostniških let; v končni skupini na levi strani platna pa je umetnik naslikal starejšo žensko, ki se zdi pomirjena z neizbežnim prihodom smrti in je zatopljena v svoje misli. Ob njenih nogah čudna bela ptica predstavlja nesmiselnost besed. Modri kipec v ozadju predstavlja nekaj, kar je Gauguin sam opisal kot »onostranstvo«.
Gauguin je za olje na platnu Where Do We Come From? What Are We? Where Are We Going? dejal, da prekaša vsa njegova predhodna dela in da nikoli v prihodnosti ne bo zmogel naslikati slike, ki bi bila boljša od te.
Gre za obsežno oljno sliko, polno filozofij in po besedah umetnika samega je to delo dokončal z največjim navdušenjem, ker sta Gauguina pred tem revščina in obup prisilila v samomor. Sintetizira fantazije v sanjah in občutke življenja na Tahitiju v to kompozicijo. Tristopenjska kompozicija te slike od desne proti levi razporeja tri protagoniste, dojenčka, mladeniča, ki obira sadje in starko, ki nam izmenično razkrivajo skrivnosti rojstva, življenja in smrti. To je proces, ki ga mora človeška bitja doživljati vse svoje življenje, hkrati pa je Gauguinov povzetek lastnega notranjega razmišljanja in dokaz, da njegovo življenje ni bilo zapravljeno. Barva slike je preprosta in polna skrivnostnosti, tehnika ploskve pa polna orientalskega okrasja in romantike, v lisastih, čudovitih in sanjskih slikah pa je implicirano slikarjevo filozofsko spraševanje o smislu življenja.
Paul Gauguin (1848-1903), reprezentativni slikar postimpresionizma. Gauguin se je rodil v Parizu kot sin novinarja in hčerke perujskega pisatelja. Gauguinove slike so edinstvene v zgodovini zahodne moderne umetnosti s svojimi primitivnimi in simbolnimi težnjami, pa tudi s tako imenovanim slogom “sinteze”. Gauguin je bil v svojih zgodnjih letih mornar in poslovnež. Leta 1871 je prišel v Pariz, da bi postal posrednik vrednostnih papirjev. V tem času se je pod vplivom prijatelja Schfnacka začel zanimati za slikarstvo. Leta 1883 je Gauguin, ki je bil vedno amaterski slikar, nenadoma opustil svoj obetaven in zavidljiv bančni položaj in se odločil postati poklicni slikar. Takrat je bil star 35 let. Sprva je bil obseden z impresionističnim slikarstvom in je sodeloval na več impresionističnih slikarskih razstavah. Kasneje, ko ga je gnal estetski koncept simbolizma, je zapustil impresionizem in nasprotoval impresionističnemu umetniškemu stremljenju po objektivnem poustvarjanju narave ter se zavzemal za razlikovanje umetniških podob. Objektivna podoba je hkrati polna subjektivnih občutkov umetnika.
