Opis
Paul Gauguin – Bretonska Eva – ročno naslikana reprodukcija
To ni olje in ni velik format. Ta Eva je list papirja: akvarel in pastel, 33,7 × 31,1 cm (višina × širina, torej pokončen format), nastal leta 1889 v bretonskih mesecih, danes pa ga hrani Muzej umetnosti McNay v San Antoniu v Teksasu pod inventarno številko 1950.45. Pri nas ta list dobi platno in oljne barve: ročno naslikana reprodukcija, naslikana po naročilu, nikoli natisnjena.
Roke ne zakrivajo oči, ampak ušesa
Bleda gola postava sedi na modrem pobočju in dlani pritiska ob glavo – na ušesa, ne na oči. Usta ima odprta, v laseh moder trak. Za njo se dviga temno deblo z modrim listjem in rdečimi plodovi, po veji na desni pa se spušča kača. Francoski zapis o listu pravi, da si Eva maši ušesa, da ne bi slišala sikanja; to je branje, ne podpis slikarja, in tako ga tudi navajamo. Gesta pa je nedvoumna: zaprta je prav tista pot, po kateri skušnjava sploh pride do nje.
Poza, ki jo je Gauguin našel v muzeju
Sklenjena drža z glavo med dlanmi se v Gauguinovem delu ponavlja, umetnostna zgodovina pa jo izpeljuje iz mumije, ki jo je videl v pariškem Muzeju etnografije na Trocadéru. Povezavo je leta 1967 zapisal Wayne Andersen, leta 1975 pa jo je razvil Robert Rosenblum. Gre za razlago umetnostnih zgodovinarjev, ne za Gauguinovo izjavo – zato jo povemo kot pripis in ne kot dejstvo. Če drži, je ta Eva zgrajena na telesu, ki je bilo mrtvo že stoletja, preden je dobilo ime prve ženske.
Bretanja namesto raja
Prizor padca je premaknjen z rajskega vrta na bretonsko pobočje. Tla so razdeljena na rumeno in oranžno rdečo ploskev, v daljavi stojita dve temni debli, moder trak v laseh pa je edini ostanek domače noše. Letnica 1889 je zapisana kar na listu, ob podpisu „P Gauguin“ v desnem spodnjem kotu. Iz istih mesecev so nastala Gauguinova bretonska platna, po katerih ga danes najbolj poznamo – le da je tokrat namesto platna vzel papir.
Ročno naslikana reprodukcija za vaš dom
Povejmo naravnost: izvirnik je akvarel in pastel na papirju, naša izvedba pa je olje na platnu. Papirnate zrnatosti ne posnemamo s tiskom, temveč jo lovimo s suhim, zadržanim nanosom čopiča. Slikamo v osmih velikostih; izvirniku je najbližja 31 × 34 cm, za večjo steno pa pogosto izberejo 70 × 80 cm. Iz istega leta 1889 je V valovih – spet gola postava, a vržena v gibanje namesto v tišino; Zeleni Kristus kaže isto bretonsko poletje v verskem motivu, Bretonska dekleta plešejo pa isto pokrajino z ljudmi v noši.
- Motiv: Bretonska Eva (Ève bretonne), Paul Gauguin, 1889, Bretanja
- Tehnika: ročno naslikana slika na platnu, olje na platnu, reprodukcija – nikoli tisk
- Izvirnik: akvarel in pastel na papirju, 33,7 × 31,1 cm, Muzej umetnosti McNay, San Antonio, inv. 1950.45
- Zanimivost: Eva si ne zakriva oči, temveč ušesa – skušnjavi se upira pri sluhu, ne pri pogledu
