Paul Gauguin – Bretonski deček

Paul Gauguin – Bretonski deček – ročno naslikana reprodukcija

O tem platnu se muzej in restavratorji ne strinjajo do milimetra. Nastalo je leta 1889, olje na platnu, po muzejskem zapisu 73,5 × 93 cm (širina × višina, torej pokončen format), in ga hrani Wallraf-Richartz-Museum & Fondation Corboud v Kölnu. Pri nas ta ležeči deček nastane znova pod čopičem: ročno naslikana reprodukcija, olje na platnu, brez tiska. Delo je v muzeju vodeno pod inventarno številko WRM 3114.

Sedem milimetrov, o katerih se viri ne strinjajo

Muzejski zapis navaja širino 73,5 cm. Tehnična študija Painting Light (Milano, 2008), ki je platno pregledala tudi z infrardečo reflektografijo, navaja 74,2 cm. Razlika je sedem milimetrov in ni od nikoder – tako nastanejo številke, ko se platno na novo izmeri na podokviru ali brez njega. Zanimivo je, da se naša fotografija po razmerju natančno ujema s 74,2. To pove nekaj o fotografiji, ne o platnu, zato se držimo muzejskega zapisa: velja 73,5, drugo številko pa navajamo, namesto da bi jo zamolčali.

Letnica pred podpisom

Deček leži na belem platnu, razgrnjenem po travi, z eno roko prek prsi in z glavo, obrnjeno proti nam; oči ima napol priprte. Trava je enakomerno zelena, po njej so raztresene drobne vejice z listi. V desnem spodnjem kotu ni najprej imena: najprej stoji letnica 89 in šele za njo P Gauguin. Obrnjen vrstni red je majhna, a preverljiva podrobnost – vidi se na sami sliki.

Belo platno namesto ozadja

Gauguin je v bretonskem letu 1889 večkrat posadil golo telo naravnost v travo. Tu je med telo in travo vrinil še eno stvar: razgrnjeno belo platno, ki deluje kot svetla ploskev in odbija zeleno od sebe. Prav zaradi te bele ploskve koža ne potone v zelenje, ampak ostane topla. Ozadja v običajnem pomenu ni – ni neba, ni obzorja, samo trava, ki se dvigne do zgornjega roba.

Ročno naslikana reprodukcija za vaš dom

Pokončen format in mirna zelena ploskev pomenita, da ta slika deluje tam, kjer je stena višja kot širša – ob vratih, med oknoma, v ozki veži. Slikamo jo v osmih velikostih; izvirniku je najbližja 73 × 93 cm, za večjo steno pa pogosto izberejo 100 × 130 cm. Iz istega leta 1889 je Bretonska Eva – spet golo telo v Bretanji, a na papirju namesto na platnu; Kopališče postavi kopalce v vodo istega poletja, Zeleni Kristus pa isto deželo v verskem motivu.

• Motiv: Bretonski deček, Paul Gauguin, 1889, Bretanja
• Tehnika: ročno naslikana slika na platnu, olje na platnu, reprodukcija – nikoli tisk
• Izvirnik: olje na platnu, 73,5 × 93 cm po muzeju (74,2 × 93 cm po tehnični študiji iz leta 2008), Wallraf-Richartz-Museum, Köln
• Zanimivost: v desnem spodnjem kotu je letnica zapisana pred imenom – najprej 89, šele nato P Gauguin