Vasilij Kandinski – Rdeča lisa II

Rdeča lisa II je slika Vasilija Kandinskega iz leta 1921: na temnem dnu leži velika nagnjena bela ploskev, na njej pa desno od sredine velika rdeča zaobljena oblika, okoli nje krogi, loki, trikotniki in tanke pisane črte. Izvirnik hrani Lenbachhaus v Münchnu. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v osmih dimenzijah, med njimi tudi v velikosti izvirnika, ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Rdeča lisa II – Vasilij Kandinski

Kaj je na sliki?

Čez sliko se od spodaj levo proti zgoraj desno razteza velika bela ploskev, kot bi bila list, položen poševno na temno podlago. Zgornji levi kot je črn in temno moder, v njem sta dve beli polkrožni obliki, ki ju prečka dolga bela črta. Zgoraj desno je siv, pikčast kot, spodaj levo lila in spodaj desno rjav. Desno od sredine leži velika rdeča, zaobljena oblika z rožnatim odsevom, rdeča lisa iz naslova. Nad njo se črn pas nadaljuje v lok modre, vijolične in rožnate barve, na vrhu pa je črn oval z zelenim trikotnikom. Zgoraj na sredini je črn krog, obdan z venčkom črnih pik, levo od njega rumen trikotnik. V sredini so rožnat lok, rdeči in zeleni trakovi, rumen kvadrat in splet tankih rdečih, zelenih in modrih črt. Levo se rumena oblika, podobna rogu, dotika temnega kroga, ki ga prečkajo tri modre podolgovate oblike. Spodaj tečejo valovite črne, rumene in zelene črte, dolg temno moder in rdeč lok ter črn krog v rumenem obroču, desno pa je pet majhnih rumenih krogov s črnim središčem, zelen trak in črna kljuka. Spodaj levo je podpis: črka K v trikotniku in letnica 21.

Začetek novega obdobja

Po zapisu muzeja je Kandinski ob izbruhu prve svetovne vojne zapustil Nemčijo in se prek Švice vrnil v Rusijo. V letih vojne in revolucije je skoraj prenehal slikati, namesto tega je deloval v številnih kulturnopolitičnih organih. Rdeča lisa II, naslikana še v Rusiji, po navedbah muzeja zaznamuje začetek nove faze v njegovem delu, s temeljno spremembo izraznih sredstev.

Geometrija, a ne konstruktivizem

Muzej ocenjuje, da natančna telesa in ploskve, geometrijska razdelitev in gladek nanos barve na tej sliki bi bili nepredstavljivi brez stika z ruskim konstruktivizmom, s Kazimirjem Malevičem, Vladimirjem Tatlinom in Ljubov Popovo. Burna izraznost slik pred prvo svetovno vojno se je umaknila hladni, navidez racionalni kompoziciji čistih posameznih oblik. Kljub temu se je Kandinski po navedbah muzeja od konstruktivizma vedno distanciral. Trikotnike, kroge, loke in črte uporablja z mehkimi robovi in v nepravilnih skupinah, njegovemu nizanju oblik pa manjka logično grajena zgradba, značilna za konstruktiviste.

Zakaj krog?

Motiv kroga je po navedbah muzeja v naslednjih letih postal ena osrednjih sestavin Kandinskega slikarstva. Zanj je bil popolna oblika, najbolj nabita z napetostjo, in dejal je, da krog ljubi tako, kot je nekoč ljubil konja. Z geometrijskimi oblikami je iskal vse čistejše oblike, ki ne vzbujajo motečih asociacij. Muzej ob tem opozarja, da je tudi v abstrakciji ostal pri likih, pa naj bodo predmetni ali abstraktni, in se po tem loči od slikarjev čistih barvnih ploskev. Kot abstraktna slika torej ne prikazuje predmetov, a njene oblike ostajajo samostojni liki z mehkimi robovi.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slikar dela po predlogi visoke ločljivosti in sliko gradi v plasteh, s čopičem in oljnimi barvami. Pri tem motivu sta pomembni dve stvari: gladek, enakomeren nanos na beli ploskvi in rdeči lisi ter natančni robovi trikotnikov in lokov, ki pa ne smejo biti trdi, saj so pri Kandinskem mehki. Pikčasti koti in venček pik okoli črnega kroga nastanejo s konico čopiča, pika za piko. Oljna slika obdrži barve dolga leta, saj olje ne bledi tako kot tisk. Ker vsaka reprodukcija slike nastane posebej, se dva izvoda nikoli ne ujemata do potankosti; ujemajo se motiv, razmerja in barve.

Kam se poda Rdeča lisa II?

Slika je svetla in pisana: rdeča, rumena, modra, zelena in rožnata na beli ploskvi, obdani s temnimi koti. Najbolje se poda sodobnemu ali preprostemu prostoru z belimi ali svetlo sivimi stenami, kjer postane edini močan poudarek, dobro pa deluje tudi v delovni sobi ali pisarni. Ob njej zadostujeta en ali dva preprosta kosa pohištva; več drugih pisanih del na isti steni bi tekmovalo z rdečo liso.

Katera dimenzija za katero steno?

Izvirnik meri 181 x 131 cm, in to je tudi naša največja mera: pri njej dobite sliko v velikosti izvirnika. Kot slika za dnevno sobo deluje najbolje v meri 120 x 90 ali 140 x 100 cm, kjer rdeča lisa in drobne črte pridejo do izraza. Meri 60 x 40 in 55 x 50 cm sta primerni za pisalno mizo ali hodnik, 70 x 50 in 80 x 60 cm za spalnico, 160 x 120 in 181 x 131 cm pa za velike stene nad kavčem ali v preddverju. Ker je bela ploskev svetla, slika dobro deluje tudi na temnejši steni.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah; to je naša slika po meri, pri kateri povemo tudi, kako se kompozicija prilagodi spremenjenemu razmerju. Vsako platno napnemo na lesen podokvir. Okvir ni obvezen in ni vključen v osnovno ceno. Če želite okvir, se temu delu najbolj poda ozek temen ali naraven lesen okvir, ki zaključi temne kote, širok okrašen zlat okvir pa bi tekmoval s pisanimi oblikami v sredini. Delo obesite tam, kjer dnevna svetloba pada od strani in ne naravnost, da bela ploskev ne blešči.

Dostava in jamstvo

Ker so vse slike na platnu pri nas naslikane šele po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Pošljemo jih zaščitene, zavarovane in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Če ob prejemu kaj ni v redu, se javite in uredimo. Vsa dela Kandinskega pri nas zbira galerija Vasilij Kandinski, slikarja pa predstavlja članek o Vasiliju Kandinskem. Sorodna dela so pri nas še Beli križ, V črnem kvadratu in V sivem.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

Hrani ga Städtische Galerie im Lenbachhaus v Münchnu, pod inventarno številko G 17562. Muzejski zapis je na voljo v nemščini in angleščini.

Kako velik je izvirnik?

Meri 181 x 131 cm. Širino navajamo najprej; muzej na prvo mesto postavi višino, 131 x 181 cm. Naša največja mera 181 x 131 cm je natanko velikost izvirnika.

Kdaj je slika nastala?

Leta 1921, še v Rusiji. Spodaj levo sta črka K v trikotniku in letnica 21.

Kaj je prikazano na sliki?

Nič predmetnega: bela ploskev na temnem dnu, na njej velika rdeča lisa, krogi, loki, trikotniki in tanke pisane črte.

Je to tisk?

Ne. To je umetniška slika, naslikana ročno z oljem na platno; poteze čopiča se vidijo v poševni svetlobi in se jih da otipati.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo sta najboljši 120 x 90 in 140 x 100 cm, za pisalno mizo ali hodnik 60 x 40 ali 55 x 50 cm. Pred odločitvijo na steno nalepite papir izbrane mere in ga pustite tam en dan.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo tudi mere zunaj seznama; ob tem povemo, kako se oblike razporedijo.

Kako poteka dostava?

Zavarovano in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končane slike v potrditev.

Kje je na sliki rdeča lisa?

Desno od sredine: velika rdeča, zaobljena oblika z rožnatim odsevom, največja barvna ploskev na sliki.

Ali je original naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj in nima tržne cene. Je v javni muzejski zbirki in tam ostaja; kar ponujamo mi, je ročno naslikana kopija, ne izvirnik, in ju nikoli ne enačimo.

Je slika primerna za darilo?

Je, zlasti za nekoga, ki ima rad žive barve in jasne oblike. Če niste prepričani o motivu ali meri, je na voljo darilni bon, izbiro pa prepustite obdarovanemu.

• Motiv: bela ploskev na temnem dnu z veliko rdečo liso, krogi, loki, trikotniki in tankimi pisanimi črtami
• Izvirnik: Lenbachhaus, München, inv. št. G 17562, 1921, 181 x 131 cm
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 60 x 40 do 181 x 131 cm, na lesenem podokvirju, po želji uokvirjeno
• Zanimivost: podpis spodaj levo: črka K v trikotniku in letnica 21