Opis
Črna mreža je slika Vasilija Kandinskega iz leta 1922: skoraj kvadratno platno, na katerem sredi barvnih ploskev, krogov in trikotnikov leži poševno postavljena črna mreža z belimi polji, pod njo pa velik temno vinsko rdeč disk. Izvirnik sodi v zbirko Centra Pompidou v Parizu, od leta 1986 pa je deponiran v Musée d’arts de Nantes. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.
| Naslov: | Črna mreža |
| Drugi naslovi: | Schwarzer Raster · Trame noire · Black Grid |
| Slikar: | Vasilij Kandinski (1866–1944) |
| Leto nastanka: | 1922 |
| Originalna velikost: | 106 cm x 96 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Slikarski slog: | Abstraktna umetnost |
| Nahaja se: | Centre Pompidou, Pariz, deponirano v Musée d’arts de Nantes (inv. št. AM 81-65-44) |
| Naša reprodukcija: | ročno naslikano olje na platnu, 8 dimenzij od 50 x 40 cm do 150 x 140 cm, po meri na željo |
Črna mreža – Vasilij Kandinski
Kaj je črna mreža?
Osrednji znak slike, po katerem je dobila ime. Muzej jo vodi pod nemškim naslovom Schwarzer Raster in francoskim Trame noire; oboje pomeni črno mrežo ali raster. Gre za gosto rešetko debelih črnih prečk, med katerimi se v vrstah odpirajo majhna bela pravokotna polja. Mreža ni postavljena vodoravno, ampak je zasukana, kot bi jo nekdo odložil postrani, in prekriva zgornji levi del velikega temno vinsko rdečega diska. Je najbolj pravilna oblika na platnu: vse okoli nje je barvno, zaobljeno ali koničasto, ona pa ostaja črno-bela.
Kaj je na platnu?
Platno je skoraj kvadratno, le malo širše kot visoko. Zgornji levi vogal zapolnjuje rožnat trikotnik z bledim belkastim oblakom. Od zgornjega roba proti spodnji sredini se diagonalno spušča širok bledo rumen pas, desno od njega pa se odpira modrozelena podlaga. Levo spodaj leži globoko modro polje: ob levem robu se v njem vijejo tri bele zavite oblike, niže plavata dve majhni beli podolgovati obliki z rožnatimi in zelenimi trikotniki, v samem vogalu pa sta rumen krog in monogram. Na sredini leži poševna črna mreža z belimi polji. Na disku pod njo so rumene navpične palice, zelena ploskev, svetlo moder paralelogram, rdeč lok ob spodnjem robu, tanka bela lomljena črta in dolga temno zelena konica, ki kaže v desno. Nad sredino stojijo rdeč trikotnik s konico navzdol, majhen rumen pravokotnik in poševna bela letev, više pa temno moder oval in rožnat oval z rumenim robom. Desno zgoraj sta rumen krog in siv polkrog, čez katerega teče tanka črna črta, od sredine proti desni pa se razpenja dolg črn lok. Ob desnem robu teče širok rjav in vijoličast pas, iz katerega se proti levi izvijata dve beli ukrivljeni črti in se končata pri črnem stožcu s konico navzdol. Levo od mreže se križajo tanke črne črte z majhno črno vijugo, okoli njih pa so zelen trikotnik, drobni pastelni krogi in črn trikotnik.
Kje je slika nastala?
V Weimarju, leta 1922. Tako piše v muzejskem zapisu: slika je naslikana v Weimarju in datirana spodaj levo z monogramom in letnico, VK 22. Muzej v spremnem besedilu pripoveduje, da je Kandinski po vojni zapustil Moskvo, prišel v Berlin in junija 1922 začel poučevati na Bauhausu v Weimarju. Črna mreža je torej nastala v istem letu, ko je prišel na to šolo.
Zakaj je slika tako geometrijska?
Ker se je v teh letih spremenil njegov jezik. Muzej opisuje, da se je Kandinski med letoma 1922 in 1923 oddaljil od lirične lebdečosti prostih črt in manierističnih oblik svojih zgodnjih let ter se obrnil k bolj geometrijskemu svetu. Na manjših slikah in akvarelih tega časa po besedah muzeja prevladujeta trikotnik in krog, črte so odločne in ravne, barvne ploskve manj pisane in brez debelih nanosov barve. Muzej to korenito spremembo povezuje z vplivom ruskih konstruktivistov, katerih kritikam je bil Kandinski pogosto izpostavljen – v letih, ko se je umaknil v Rusijo in nato v Sovjetsko zvezo, pa tudi na skupinskih razstavah v Nemčiji leta 1923.
Zakaj je ta slika pomembna?
Ker sodi v trenutek, ko je Kandinski na Bauhausu osvojil nov jezik. Muzej pripoveduje, da je na Bauhausu naslikal Črno mrežo – v katalogu njegovih del je zapisana pod številko 687 – in tam izdelal tudi makete panojev za razstavo Juryfrei, ki so danes deponirane v Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Strasbourgu; nova usmeritev šole je po besedah muzeja narekovala prav ta novi, univerzalni jezik. Kot abstraktna slika nima motiva, ki bi ga bilo treba prepoznati: na njej so barve, črte in oblike v razmerjih. Isti muzej hrani tudi Gelb-Rot-Blau, naslikano tri leta pozneje na Bauhausu, ki jo pri nas slikamo kot Rumeno Rdeče Modro.
Kako nastane naša ročno naslikana različica?
Slikar dela po predlogi visoke ločljivosti in sliko gradi v plasteh, s čopičem in oljnimi barvami. Pri tem motivu šteje natančnost: mreža mora ostati pravilna, prečke enako debele, bela polja čista, sicer se red platna podre. Barvne ploskve nanašamo gladko in brez debelih nanosov, kot muzej opisuje slike iz teh let. Oljna slika obdrži barve dolga leta, saj olje ne bledi tako kot tisk. Fotografij tega dela iz našega ateljeja še nimamo, zato jih na tej strani ni; ko bo naslikan naslednji izvod, ga fotografiramo in posnetke objavimo tukaj. Ker vsaka reprodukcija slike nastane posebej, se dva izvoda nikoli ne ujemata do potankosti; ujemajo se motiv, razmerja in barvna lestvica.
Katera dimenzija za katero steno?
Mera 106 x 96 cm je natanko velikost izvirnika. Kot slika za dnevno sobo deluje najbolje v meri 106 x 96 ali 130 x 120 cm, kjer se mreža in disk dobro vidita tudi z nekaj metrov. Meri 50 x 40 in 60 x 50 cm sta primerni za pisalno mizo ali hodnik, 70 x 60 in 80 x 70 cm za spalnico, 90 x 80 cm pa za manjšo dnevno sobo. Največja mera, 150 x 140 cm, je za velike stene v odprtih prostorih in na stopniščih.
Dimenzije po meri, podokvir in okvir
Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah; to je naša slika po meri, pri kateri povemo tudi, kje se motiv pri spremenjenem razmerju obreže. Vsako platno napnemo na lesen podokvir. Okvir ni obvezen in ni vključen v osnovno ceno.
Dostava in jamstvo
Ker so vse slike na platnu pri nas naslikane šele po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Pošljemo jih zaščitene, zavarovane in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Če ob prejemu kaj ni v redu, se javite in uredimo. Vsa dela Kandinskega pri nas zbira galerija Vasilij Kandinski, slikarja pa predstavlja članek o Vasiliju Kandinskem. Iz bauhausovskih let so pri nas še Prečne črte in Nekaj krogov, za primerjavo z zgodnejšim obdobjem pa je tu Kompozicija VII iz leta 1913.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik?
Sodi v zbirko Musée national d’art moderne v Centru Pompidou v Parizu, pod inventarno številko AM 81-65-44; muzeju ga je leta 1981 zapustila slikarjeva vdova Nina Kandinski. Od 2. decembra 1986 je deponiran v Musée d’arts de Nantes, zato je v Nantesu in ne v Parizu. Muzejski zapis je na strani Centra Pompidou, vendar brez fotografije dela.
Kako velik je izvirnik?
Meri 106 x 96 cm. Širino navajamo najprej; muzej na prvo mesto postavi višino, 96 x 106 cm. Naša mera 106 x 96 cm je torej natanko velikost izvirnika.
Kdaj je slika nastala?
Leta 1922 v Weimarju, v prvem letu, ko je Kandinski poučeval na Bauhausu. Monogram in letnica, VK 22, sta spodaj levo.
Kaj je prikazano na sliki?
Nič predmetnega: črna mreža na vinsko rdečem disku, okoli nje pa trikotniki, krogi in črte.
Je to tisk?
Ne. To je umetniška slika, naslikana ročno z oljem na platno; poteze čopiča se vidijo v poševni svetlobi in se jih da otipati.
Katero dimenzijo naj izberem?
Če želite sliko v velikosti izvirnika, izberite 106 x 96 cm. Za dnevno sobo sta dobri tudi 90 x 80 in 130 x 120 cm, za pisalno mizo ali hodnik 50 x 40 ali 60 x 50 cm. Pred odločitvijo na steno nalepite papir izbrane mere in ga pustite tam en dan.
Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?
Da. Naslikamo tudi mere zunaj lestvice, v razmerju, ki ga potrebuje vaša stena; ob tem povemo, kje se motiv pri spremenjenem razmerju obreže.
Kako poteka dostava?
Zavarovano in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končane slike v potrditev.
Kaj je Kandinski učil na Bauhausu?
Po navedbi muzeja je začasno vodil delavnico stenskega slikarstva in predaval teorijo barv. Za izhodišče je vzel tri osnovne barve – rdečo, rumeno in modro – ter tri osnovne oblike: krog, trikotnik in kvadrat.
Ali je original naprodaj in koliko je vreden?
Ni naprodaj in nima tržne cene. Je v javni muzejski zbirki in tam ostaja; kar ponujamo mi, je ročno naslikana kopija, ne izvirnik, in ju nikoli ne enačimo.
Je slika primerna za darilo?
Je, zlasti za nekoga, ki ima rad red in barvo hkrati. Če niste prepričani o motivu ali meri, je na voljo darilni bon, izbiro pa prepustite obdarovanemu.
- Motiv: poševna črna mreža z belimi polji na temno vinsko rdečem disku, okoli nje trikotniki, krogi in loki
- Izvirnik: Centre Pompidou, Pariz, inv. št. AM 81-65-44, 1922, 106 x 96 cm, zapuščina Nine Kandinski 1981, od 1986 deponirano v Nantesu
- Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 50 x 40 do 150 x 140 cm, napeto in po želji uokvirjeno
- Zanimivost: muzejski zapis nima fotografije dela; slika je nastala v Weimarju v letu, ko je Kandinski začel poučevati na Bauhausu









































