Vasilij Kandinski – V sivem

V sivem je slika Vasilija Kandinskega iz leta 1919: široko platno, na katerem po zamolklo sivem dnu plavajo drobne organske oblike, pisani loki in ostri znaki, zgoraj levo pa je črn lok nad rdečim krogom. Izvirnik hrani Centre Pompidou v Parizu, do 14. februarja 2027 pa je posojen na razstavo Kandinski v Palazzu Bonaparte v Rimu. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

V sivem – Vasilij Kandinski

Kaj je na sliki?

Vse dno je zamolklo sivo, po njem pa se gnetejo oblike brez jasnega središča. V zgornjem levem kotu je rdeč krog, čezenj se pne debel črn lok, ob njem pa iz kota teče turkizen pas. Levo od sredine se proti vrhu dviga dolg rdeč poševen pas z belim robom, nad sredino pa velik temen trikotnik s konico navzdol. Zgoraj desno je rožnato rdeča oblika, ob njej pisani loki kot mavrica. V sredini stoji črna polkrožna oblika, iz katere se proti desni razpira pahljača tankih črnih črt. Desno sta veliki rdeči in temno rdeči ploskvi z modro, peresu podobno obliko. Ob levem robu je modra lisa z drobnimi, trnastimi figuricami, spodaj levo pa pikčaste in karirane oblike. Spodaj poševno teče debela črna palica, ob njej ozek rdeč pokončen trak, rumen poševen trak in pisan cikcakast pas. Povsod so posejane drobne ostre oblike, podobne pticam in trnju. Spodaj levo je monogram.

Zakaj se imenuje V sivem?

Zaradi dna: muzej opisuje sivo ozadje zamolklih tonov, po katerem plavajo organske oblike. Kandinski je sliki sprva dal drug naslov in ga pozneje prečrtal: Kartina s tchernoï dougoï, Slika s črnim lokom. Po muzeju ta naslov upravičuje motiv v zgornjem levem kotu, douga, črn lok v obliki, ki spominja na nebesno telo. Na pripravljalni risbi s svinčnikom ga še ni, na akvarelni študiji pa je že jasno viden.

Kdaj in kje je nastala?

Leta 1919, v Kandinskega ruskem obdobju. Muzej jo šteje med zadnja dela Kandinskega ruskega obdobja, nastala malo pred tem, ko se je ustalil v Nemčiji. Kompozicijo je pripravil v več delih na papirju, med njimi je akvarel, ki ga hrani isti muzej, Študija za V sivem iz istega leta, akvarel in tuš na papirju velikosti 25,6 x 34,4 cm. Organske oblike, ki tu plavajo po sivem, bodo po muzejevih besedah kmalu zamenjale bolj geometrijske. V katalogu oljnih slik Kandinskega, ki sta ga sestavila H. K. Roethel in J. K. Benjamin, ima številko 663.

Zakaj je ta slika tako pomembna?

Oktobra 1920 je po muzeju visela na častnem mestu na zadnji retrospektivi Kandinskega v Moskvi, v dvoranah na Dmitrovki. Steno je delila s sliko Flottements aigus iz leta 1920, ki jo je Kandinski nameraval uvrstiti med glavna dela kot Kompozicijo VIII. Tisto sliko je uprava za likovno umetnost leta 1922 posodila na Prvo rusko umetnostno razstavo v berlinski galeriji Van Diemen. Flottements aigus je izgubljena, zato je V sivem po muzejevih besedah redek in ključen dokument obdobja, ki so ga zaradi udobnosti prehitro imenovali prehodno. Že Will Grohmann jo je opisal kot skrajno zapleteno in vznemirljivo v svoji bujnosti, Christian Derouet pa jo šteje med Kandinskega mojstrovine: zapleteno, polno dogajanja in uravnoteženo s kontrapunkti, delo, ki se igra z različicami tonov, oblik in tekstur.

Kaj je o njej zapisal Kandinski?

Leta 1936 je po muzejevem zapisu pisal Hilli Rebay, da je V sivem sklep njegovega dramatičnega obdobja, časa, ko je na platnu kopičil toliko oblik. Muzej ob tem ne govori o pomenu posameznih znakov, zato jih ne razlagamo niti mi; slika pove svoje s tem, kar vidimo: gnečo oblik na sivem.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slikar dela po predlogi visoke ločljivosti in sliko gradi v plasteh, s čopičem in oljnimi barvami. Pri tem motivu šteje sivo dno: ni enotna ploskev, ampak niz toplih in hladnih sivih, na katerih šele zaživijo drobne pisane oblike. Prva in edina fotografija na vrhu strani kaže naš ročno naslikani izvod v zlatem okvirju, na lesenem stojalu v ateljeju med vzorci okvirjev. Oljna slika obdrži barve dolga leta, saj olje ne bledi tako kot tisk. Ker vsaka reprodukcija slike nastane posebej, se dva izvoda nikoli ne ujemata do potankosti; ujemajo se motiv, razmerja in barve.

Katera dimenzija za katero steno?

Izvirnik meri 176 x 129 cm, in to je tudi naša največja mera: pri 176 x 129 cm sliko naslikamo v izvirni velikosti. Kot slika za dnevno sobo deluje najbolje v meri 110 x 80 ali 130 x 100 cm, kjer se drobne oblike še lepo vidijo. Meri 60 x 45 in 70 x 50 cm sta primerni za pisalno mizo ali hodnik, 80 x 60 in 90 x 70 cm za spalnico, 150 x 110 cm pa za večjo steno. Ker je slika zelo gosta, potrebuje mirno steno.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah; to je naša slika po meri, pri kateri povemo tudi, kako se kompozicija prilagodi spremenjenemu razmerju. Vsako platno napnemo na lesen podokvir. Okvir ni obvezen in ni vključen v osnovno ceno.

Dostava in jamstvo

Ker so vse slike na platnu pri nas naslikane šele po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Pošljemo jih zaščitene, zavarovane in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Če ob prejemu kaj ni v redu, se javite in uredimo. Vsa dela Kandinskega pri nas zbira galerija Vasilij Kandinski, slikarja pa predstavlja članek o Vasiliju Kandinskem. Sorodna dela so pri nas še Moskva I, Beli križ in Rdeča lisa II.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

Sodi v zbirko Musée national d’art moderne v Centru Pompidou v Parizu, pod inventarno številko AM 81-65-43, kot volilo Nine Kandinski iz leta 1981. Do 14. februarja 2027 je posojen na razstavo Kandinski v Palazzu Bonaparte v Rimu. Muzejski zapis je na strani Centra Pompidou.

Kako velik je izvirnik?

Meri 176 x 129 cm. Širino navajamo najprej; muzej na prvo mesto postavi višino, 129 x 176 cm. Naša mera 176 x 129 cm je izvirna velikost.

Kdaj je slika nastala?

Leta 1919, v Kandinskega ruskem obdobju. Spodaj levo je podpisana z VK in letnico 19.

Kaj je prikazano na sliki?

Nič predmetnega; kot abstraktna slika kaže drobne organske oblike, pisane loke in ostre znake na sivem dnu, zgoraj levo pa črn lok nad rdečim krogom.

Je to tisk?

Ne. To je umetniška slika, naslikana ročno z oljem na platno; poteze čopiča se vidijo v poševni svetlobi in se jih da otipati.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo sta najboljši 110 x 80 in 130 x 100 cm, za pisalno mizo ali hodnik 60 x 45 ali 70 x 50 cm. Pred odločitvijo na steno nalepite papir izbrane mere in ga pustite tam en dan.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo tudi mere zunaj lestvice; ob tem povemo, kako se oblike razporedijo.

Kako poteka dostava?

Zavarovano in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končane slike v potrditev.

Kaj pomeni beseda douga?

Muzej z njo imenuje črni lok v zgornjem levem kotu, ki po njegovem opisu spominja na nebesno telo. Po njem se je slika najprej imenovala Slika s črnim lokom.

Ali je original naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj in nima tržne cene. Je v javni muzejski zbirki in tam ostaja; kar ponujamo mi, je ročno naslikana kopija, ne izvirnik, in ju nikoli ne enačimo.

Je slika primerna za darilo?

Je, zlasti za nekoga, ki ima rad slike z veliko drobnih podrobnosti. Če niste prepričani o motivu ali meri, je na voljo darilni bon, izbiro pa prepustite obdarovanemu.

• Motiv: organske oblike, pisani loki in ostri znaki na sivem dnu, zgoraj levo črn lok nad rdečim krogom
• Izvirnik: Centre Pompidou, Pariz, inv. št. AM 81-65-43, 1919, 176 x 129 cm; do 14. 2. 2027 v Rimu
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 60 x 45 do 176 x 129 cm, na lesenem podokvirju, po želji uokvirjeno
• Zanimivost: Kandinski jo je sprva imenoval Slika s črnim lokom