Vasilij Kandinski – Beli križ

Beli križ je slika Vasilija Kandinskega iz prve polovice leta 1922: na črnem dnu leži velika nagnjena svetla ploskev, po kateri plavajo krogi, dva srpa z mavričnimi robovi, šahovnica, dolga črna diagonala in znaki, podobni številki tri. Izvirnik hrani Peggy Guggenheim Collection v Benetkah. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v osmih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Beli križ – Vasilij Kandinski

Kaj je na sliki?

Dno je črno, čezenj pa leži velika svetla, kremasto bela ploskev nepravilne oblike, ki se od spodaj levo dviga proti zgornjemu desnemu kotu. Zgoraj levo na njej je rdeče oranžen krog v modrem obroču, pod njim manjši rdeč krog in krog, razdeljen na rdeče, zelene in modre izseke. Zgoraj na sredini se boči srp z modro belim, nazobčanim robom in mavričnimi progami, drug tak srp leži desno od sredine. Od spodaj levo proti zgoraj desno prečka ploskev dolga tanka črna diagonala, čeznjo pa od zgoraj levo proti spodaj desno tečeta široka, lisasto naslikana temno modra proga in rdeč pas z rožnatim robom. Zgoraj desno je črno bela šahovnica. Levo sta črn krog z rdečo navpično črto in dva črna znaka, podobna številki tri. V sredini so rdeč trikotnik ter rožnate, rumene in vijolične ploskve, desno spodaj pa okrogla oblika z zeleno sredino in rumeno oranžnim robom, ob njej črna mreža in moder lik. Spodaj na sivkasto pikčastem temnem polju leži črn znak, podoben črki X.

Zakaj se imenuje Beli križ?

Naslov po muzejevem zapisu izpostavi eno samo podrobnost: bel križ zgoraj desno, ki nastane kot formalna posledica šahovnice, pogostega motiva tistega obdobja. Prazen prostor med polji tu postane oblika sama. Ko enkrat vidimo križ iz naslova, po navedbah muzeja začnemo po vsej sliki opažati še druge križe. Kandinski križ, podobno kot Kazimir Malevič, uporabi kot abstraktno sestavino, a muzej opozori, da ostaja oblika, ki nekaj sporoča in nosi simbolni naboj.

Kaj je Kandinski imenoval za hladno obdobje?

Po navedbah muzeja je zgodnja dvajseta leta sam imenoval za svoje hladno obdobje. Takrat so v njegovih delih vse bolj prevladovale geometrijske oblike, ki pogosto plavajo pred široko ploskvijo ali v njej, tako kot na tej sliki. Ravne črte in krogi tu uravnotežijo bolj ohlapne organske oblike in nepravilne geometrijske like, poteza čopiča pa se menjava: nekateri deli so zelo razgibani, drugi mirnejši.

Ribi podoben srp in črna diagonala

Po navedbah muzeja nekatere oblike morda izvirajo iz starejšega, naturalističnega besednjaka. Ribi podoben srp in črna diagonala, ki ga prebada, se pojavita tudi na sliki Rdeči oval iz leta 1920, ki jo hrani Solomon R. Guggenheim Museum v New Yorku, in morda spominjata na čoln z vesli iz zgodnejših del. Muzej ob tem poudari, da so motivi oropani predstavnega pomena in ne vodijo k realistični razlagi celote. Kot abstraktna slika ne prikazuje ne čolna ne ribe: srp in diagonala sta obliki in barva, in tako ju naš slikar tudi naslika.

Znaka kot obrnjena trojka

Kandinski po muzejevem zapisu vključi dva znaka, ki spominjata na obrnjeno številko tri, pritrjeno na smerne puščice. Ker kažejo v različne smeri, dajejo občutek, da se vrti vse platno. Oblike, ki plavajo, kot bi se upirale težnosti, in razpored znakov na ploskvi pred nedoločenim ozadjem po navedbah muzeja kažejo sorodnost s suprematističnimi deli Kazimirja Maleviča.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Slikar dela po predlogi visoke ločljivosti in sliko gradi v plasteh, s čopičem in oljnimi barvami. Pri tem motivu štejeta dve stvari: čisti robovi geometrijskih oblik in ostri koti šahovnice na eni strani ter mehki, nazobčani robovi srpov in lisasta modra proga na drugi. Črno dno mora ostati globoko, da svetla ploskev res plava. Oljna slika obdrži barve dolga leta, saj olje ne bledi tako kot tisk. Ker vsaka reprodukcija slike nastane posebej, se dva izvoda nikoli ne ujemata do potankosti; ujemajo se motiv, razmerja in barve.

Katera dimenzija za katero steno?

Izvirnik meri 110,6 x 100,5 cm; pri naši meri 111 x 101 cm je širina za 4 mm večja, višina pa za 5 mm večja. Kot slika za dnevno sobo deluje najbolje v meri 90 x 80 ali 111 x 101 cm, kjer znaki in šahovnica pridejo do izraza. Meri 50 x 40 in 60 x 50 cm sta primerni za pisalno mizo ali hodnik, 70 x 60 in 80 x 70 cm za spalnico, 130 x 120 in 150 x 140 cm pa za velike stene. Ker je dno črno, slika lepo deluje na svetli steni.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po vaših merah; to je naša slika po meri, pri kateri povemo tudi, kako se kompozicija prilagodi spremenjenemu razmerju. Vsako platno napnemo na lesen podokvir. Okvir ni obvezen in ni vključen v osnovno ceno. Če želite okvir, se temu delu najbolj poda ozek črn ali temen lesen okvir: nadaljuje črno dno, zato svetla ploskev s krogi in srpoma še bolj lebdi, širok okrašen zlat okvir pa bi tekmoval s pisanimi barvami v sredini. Delo obesite tam, kjer dnevna svetloba pada od strani in ne naravnost, da črno dno ostane globoko in se ne sveti.

Dostava in jamstvo

Ker so vse slike na platnu pri nas naslikane šele po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Pošljemo jih zaščitene, zavarovane in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Če ob prejemu kaj ni v redu, se javite in uredimo. Vsa dela Kandinskega pri nas zbira galerija Vasilij Kandinski, slikarja pa predstavlja članek o Vasiliju Kandinskem. Sorodna dela so pri nas še V črnem kvadratu, Rdeča lisa II in V sivem.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

Hrani ga Peggy Guggenheim Collection v Benetkah, pod inventarno številko 76.2553.34. Muzejski zapis je na strani muzeja Guggenheim.

Kako velik je izvirnik?

Meri 110,6 x 100,5 cm. Širino navajamo najprej; muzej na prvo mesto postavi višino, 100,5 x 110,6 cm. Pri naši meri 111 x 101 cm je širina za 4 mm večja, višina pa za 5 mm večja.

Kdaj je slika nastala?

Med januarjem in junijem 1922, v obdobju, ki ga je Kandinski sam imenoval hladno.

Kaj je prikazano na sliki?

Nič predmetnega: svetla ploskev na črnem dnu, na njej krogi, srpa, šahovnica, črna diagonala in znaki, podobni številki tri; zgoraj desno bel križ iz naslova.

Je to tisk?

Ne. To je umetniška slika, naslikana ročno z oljem na platno; poteze čopiča se vidijo v poševni svetlobi in se jih da otipati.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo sta najboljši 90 x 80 in 111 x 101 cm, za pisalno mizo ali hodnik 50 x 40 ali 60 x 50 cm. Pred odločitvijo na steno nalepite papir izbrane mere in ga pustite tam en dan.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo tudi mere zunaj lestvice; ob tem povemo, kako se oblike razporedijo.

Kako poteka dostava?

Zavarovano in s sledenjem, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končane slike v potrditev.

Kje je na sliki beli križ?

Zgoraj desno, v črno beli šahovnici: po navedbah muzeja ga tvori prazen prostor med črnimi polji, ne naslikana oblika.

Ali je original naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj in nima tržne cene. Je v muzejski zbirki in tam ostaja; kar ponujamo mi, je ročno naslikana kopija, ne izvirnik, in ju nikoli ne enačimo.

Je slika primerna za darilo?

Je, zlasti za nekoga, ki ima rad jasne oblike in močne kontraste. Če niste prepričani o motivu ali meri, je na voljo darilni bon, izbiro pa prepustite obdarovanemu.

• Motiv: svetla ploskev na črnem dnu s krogi, srpoma, šahovnico, črno diagonalo in belim križem zgoraj desno
• Izvirnik: Peggy Guggenheim Collection, Benetke, inv. št. 76.2553.34, 1922, 110,6 x 100,5 cm
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, osem dimenzij od 50 x 40 do 150 x 140 cm, na lesenem podokvirju, po želji uokvirjeno
• Zanimivost: križ iz naslova po navedbah muzeja tvori prazen prostor v šahovnici