Opis
Dirke v Longchampu so slika Édouarda Maneta iz leta 1866: skupina džokejev na rjavih konjih galopira po zeleni stezi naravnost proti nam, za belimi ograjami pa se na obeh straneh gnete občinstvo s sončniki in kočijami. Izvirnik je olje na platnu, veliko 44 x 84 cm, in ga hrani Art Institute of Chicago. Naš slikar vam ga ročno naslika z oljem na platnu, v 8 širokih ležečih velikostih od 50 x 25 do 190 x 100 cm ali v dimenziji po meri. Še preden sliko odpremimo, prejmete njeno fotografijo.
| Naslov: | Dirke v Longchampu |
| Drugi naslovi: | Les Courses à Longchamp (francoski naslov) · The Races at Longchamp (angleški naslov) |
| Slikar: | Édouard Manet (1832–1883) |
| Leto nastanka: | 1866 |
| Originalna velikost: | 44 cm x 84 cm (višina x širina) |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Slikarski slog: | Realizem in impresionizem |
| Nahaja se: | Art Institute of Chicago, Chicago, Združene države Amerike |
| Naša reprodukcija: | Ročno naslikano z oljem na platnu, 8 mer ali po meri |
Dirke v Longchampu – Édouard Manet
Kaj prikazuje slika Dirke v Longchampu?
Gledamo s same proge, čez široko dirkališče. Med dvema belima lesenima ograjama drvi skupina konj z jezdeci naravnost proti gledalcu. Džokeji nosijo pisane čepice in jopiče, zelene, črne, rumene, bele in modre, izpod kopit pa se dviga svetel prah. Konji so rjavi, njihove noge so nakazane le z nekaj hitrimi potezami, kakor bi jih ujel bežen pogled.
Na levi se za ograjo tre elegantna množica. Spredaj stoji ženska v modrem, ob njej druga s svetlim sončnikom, globlje v gneči pa se mešajo cilindri, klobuki, kočije in senčniki. Sredi slike se dviga visok drog z obročem na vrhu, ki označuje cilj. Desno stoji tribuna s streho, pred njo pa še ena temna vrsta gledalcev.
Za progo se vzpenjajo zeleni griči, veliko temno drevo in vitka drevesa, podobna cipresam, nad vsem pa se razpenja nebo z belimi oblaki in zaplatami modrine. V desnem spodnjem kotu je Manetov podpis.
Katero dirko je Manet naslikal?
Prizor prikazuje konec drugega Velikega pariškega pokala (Grand Prix de Paris) na dirkališču Longchamp. Dirka je potekala v nedeljo, 5. junija 1864, gledalo pa jo je okoli sto tisoč Parižanov, med njimi tudi Manet. Angleški favorit Blair Athol, zmagovalec derbija v Epsomu, ni bil niti enkrat v vodstvu, francoski Vermouth pa je zmagal z dvema celima dolžinama prednosti.
Slika pripoveduje tudi o modi tistega časa. Konjske dirke so se v Franciji uveljavile v tridesetih letih devetnajstega stoletja, predvsem pod britanskim vplivom, Jockey Club pa je cesarja Napoleona III. pridobil za dirkališče v Boulonjskem gozdu. Longchamp so odprli leta 1857 in kmalu je postal priljubljeno zbirališče premožnih Parižanov. Večina obiskovalcev dirk ni pozorno spremljala, prihajali so predvsem zaradi druženja; med njimi sta bila Manet in Degas, ki je Maneta v Longchampu tudi skiciral.
Manet se je k temu motivu vračal štiri leta in ga upodobil štirikrat. Najverjetneje ga je začel, ko je delal na sliki Le Déjeuner sur l’herbe, ki ga je morda tudi spodbudila.
Zakaj so te dirke zapisane v zgodovino slikarstva?
Velja za prvo sliko, na kateri konji tečejo naravnost proti gledalcu. Prej so dirke slikali s strani, in tudi Manet se je k temu pogledu vrnil leta 1872 s sliko dirk v Boulonjskem gozdu. Umetnostna zgodovinarka Juliet Wilson-Bareau je zapisala, da se zdi, kot bi konji planili iz oddaljene gmote dreves v ozadju.
Globino prostora je Manet namerno zmanjšal. Po mnenju Wilson-Bareau obroč na ciljnem drogu daljne griče pripne k sprednjemu robu platna, Françoise Cachin pa je učinek primerjala s fotografom, ki motiv približa z zoom objektivom: ostro območje se poveča, globinska ostrina pa skrči.
Édouard Manet (1832–1883), eden prvih slikarjev sodobnega življenja v devetnajstem stoletju, velja za ključno osebnost na prehodu od realizma k impresionizmu. Kritiki so to delo po razstavi večinoma odpravili kot skico, danes pa ga splošno priznavajo kot dokončano sliko. Več o dirki, različicah in kompoziciji piše članek na angleški Wikipediji, ki je v angleščini.
Kje je izvirnik in koliko različic obstaja?
Izvirnik je olje na platnu, veliko 44 x 84 cm (višina x širina), in ga hrani Art Institute of Chicago pod inventarno številko 1922.424. To je najbolj znana različica motiva.
Letnica na platnu je zabrisana in so jo brali kot 1865 ali 1867, mikroskopska preiskava pa je pokazala leto 1866. Prvo različico v olju iz leta 1864 je Manet leta 1865 razrezal, znana sta le dva ohranjena kosa. Akvarel, sestavljen iz dveh listov, hrani Fogg Art Museum, različica, ki jo je razstavil leta 1867, pa je izgubljena.
Dirke v Longchampu ali druga Manetova slika?
To je umetniška slika za vse, ki imajo radi konje, gibanje in poletni dan na prostem. Široki format lepo zapolni dolgo steno nad kavčem, posteljo ali komodo.
Če vas bolj mika tih portret, si oglejte sliko Deček z milnimi mehurčki, na kateri fant piha velik prozoren mehurček, ali sliko Le Bon Bock, bradatega moža s pipo in kozarcem piva. Manetova modelka Victorine Meurent je glavna junakinja slik Mlada dama leta 1866 in Gospodična V. v kostumu espade; na drugi stoji v areni, oblečena kot espada, z mečem v roki.
Vse slike Édouarda Maneta, ki jih slikamo po naročilu, od dirk do portretov, so zbrane na strani Édouard Manet.
Kako ročno naslikamo Dirke v Longchampu?
Manetov izvirnik je oljna slika na platnu, a majhna, široka le 84 cm. Naša ročno naslikana reprodukcija nastane na novem platnu: slikar jo izdela z oljem na platnu, v velikosti, ki jo izberete, plast za plastjo.
Najprej postavi obe ograji, ki se stekata proti drevesu, ciljni drog z obročem in skupino konj, saj vsa kompozicija sloni na tej osi. Nato zeleno progo nanaša z vodoravnimi potezami, kakor Manet, griče in drevesa s poševnimi, vitka drevesa in ograjo pa z navpičnimi.
Nebo in množico gradi iz drobnih, raznolikih madežev barve, na koncu pa doda pisane jopiče džokejev, prah izpod kopit in modro obleko ženske ob ograji. Ohlapne poteze ostanejo ohlapne, kakor jih je pustil Manet, zato prizor tudi na vaši steni ohrani hitrost.
Katera velikost je prava za vašo steno?
Na kratko: 50 x 25 ali 60 x 30 cm za ozek prostor nad vrati ali na polico, 80 x 40 in 90 x 45 cm nad pisalno mizo ali komodo, 110 x 60 in 130 x 65 cm nad kavč ali posteljo, 170 x 85 in 190 x 100 cm pa za dolgo steno v stanovanju, na hodniku ali v pisarni.
Sliko slikamo v 8 širokih ležečih velikostih (širina x višina): 50 x 25, 60 x 30, 80 x 40, 90 x 45, 110 x 60, 130 x 65, 170 x 85 in 190 x 100 cm. Izvirnik meri 84 x 44 cm (širina x višina), zato so 50 x 25, 60 x 30 in 80 x 40 cm manjše od njega, 90 x 45 cm je skoraj enako velika in le malo večja, vse velikosti od 110 x 60 cm naprej pa so večje od izvirnika; največja je več kot dvakrat širša.
Kot slika za dnevno sobo najbolje deluje v velikosti 130 x 65 ali 170 x 85 cm nad kavčem, kjer se konji, ki drvijo proti vam, in pisana množica ob ograji lepo razberejo.
Je mogoča druga velikost ali okvir?
Da. Če stena zahteva drugačno razmerje, ohranimo celo skupino konj, ciljni drog in žensko v modrem, prilagodimo pa nebo ali rob množice, tako da reprodukcija slike ohrani bistvo. Pišite nam za dimenzijo po meri in v odgovoru prejmete ceno in rok izdelave.
Džokeje in množico vam pošljemo zvite, napete na podokvir ali uokvirjene. Napne in uokviri jih naša delavnica v Sloveniji, ki slike na platnu za pot skrbno zavaruje. Letev za konjske dirke izberete v naši 3D aplikaciji, ki služi le izbiri okvirja; ogled slike na vaši steni je ločena storitev.
Tanka zlata letev se ujame s svetlim nebom in prahom na progi, temna lesena pa poudari zelenino trave in dreves.
Kako dolgo trajata izdelava in dostava?
Slikar se konj in proge loti takoj, ko potrdite naročilo, za odpremo pa je slika pripravljena v 15 do 45 delovnih dneh. Preden jo zapakiramo, vam pošljemo fotografijo dokončane slike in jo po vaši želji še popravimo.
Dirkališče na platnu potuje po Sloveniji in v druge države EU brez carine, za naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih.
Prizor z dirkališča je lepo darilo za ljubitelje konj, jahače in vse, ki imajo radi Pariz. Če ne veste, kakšna stena jo čaka, podarite darilni bon, velikost pa naj izbere obdarovanec.
Pogosta vprašanja
Kje je mogoče videti izvirnik?
V muzeju Art Institute of Chicago v Chicagu, pod inventarno številko 1922.424.
Kaj se dogaja na sliki?
Konec drugega Velikega pariškega pokala na dirkališču Longchamp leta 1864, ko konji drvijo proti cilju.
Je to natisnjena slika?
Ne, gre za delo s čopičem: vsaka je ročno naslikana kopija, izdelana z oljem na platnu.
Kako velik je izvirnik?
Meri 44 x 84 cm (višina x širina); vse naše velikosti od 110 x 60 cm naprej so večje od njega.
Lahko Dirke v Longchampu naročim v drugačni velikosti?
Seveda, pošljite nam želeno širino in višino, mi pa vam pripravimo ponudbo s ceno in rokom.
V kolikšnem času prejmem sliko?
V 15 do 45 delovnih dneh, pred odpremo pa vam pošljemo še fotografijo končanega dela.
Je primerna za spalnico ali kot darilo?
Da, široki format se lepo prilega steni nad posteljo, kot darilo pa razveseli vsakega ljubitelja konj in dirk.
Zakaj konji tečejo naravnost proti gledalcu?
Manet je dirko naslikal s proge, ne s strani; to velja za prvi tak prikaz konj v slikarstvu.
- Motiv: džokeji na rjavih konjih galopirajo naravnost proti gledalcu, za belimi ograjami množica s sončniki.
- Izvirnik: olje na platnu, 1866, 44 x 84 cm, Art Institute of Chicago.
- Naša slika: ročno naslikano z oljem na platnu, 8 velikosti od 50 x 25 do 190 x 100 cm ali po meri.
- Dobro je vedeti: prva znana slika, na kateri konji z dirkališča drvijo naravnost k nam.









































