Gustav Klimt – Borov gozd I

Borov gozd I je kvadratna gozdna krajina, ki jo je Gustav Klimt naslikal leta 1901: visoka rdeče rjava in sivo vijoličasta debla stojijo drugo ob drugem čez vse platno, neba sploh ni, spodaj pa ležijo modro zelena mahovita tla z drobnimi belimi cvetovi. Izvirnik, olje na platnu velikosti 90,5 x 90 cm, hrani muzej Kunsthaus Zug v Švici. Sliko naslikamo ročno, z oljem na platnu, v osmih kvadratnih velikostih od 60 x 60 do 150 x 150 cm ali po meri, pred odpremo pa vam pošljemo fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Borov gozd I – Gustav Klimt

Kaj prikazuje slika?

Slika Borov gozd I vas popelje naravnost v sredino gozda. Visoka, ravna debla stojijo drugo ob drugem čez vse kvadratno platno, naslikana v rdeče rjavi, rjasti in sivo vijoličasti barvi, zgornji rob pa jim odreže vrhove, tako da ne vidite ne krošnje ne veje proti nebu ne neba samega. Med debli visi motna vijoličasto rjava meglica, poltema gostega gozda, v katerem sonce komaj seže do tal.

Čez spodnjo petino platna se razprostirajo gozdna tla, zgrajena iz drobnih nanosov modro zelene in mahovo zelene barve. Po njih so raztresene majhne bele pike, ki jih oko prebere kot cvetove ali gobe v mahu. Ni poti, ni postave in ni obzorja. Vsa površina je naslikana s sproščenimi, pikčastimi potezami, zato se zdi, da lubje, meglica in mah ob pogledu z nekaj razdalje rahlo trepetajo.

Kako se razlikujeta borova gozdova iz leta 1901?

Klimt je leta 1901 naslikal dva borova gozdova, oba kvadratna in oba velika približno 90 x 90 cm. Borov gozd I, ta slika, je temnejši in gostejši od obeh: topla rdeče rjava debla zapolnjujejo ves kvadrat od vrha do dna, neba sploh ni, spodaj pa so modro zelena mahovita tla, posejana z drobnimi belimi cvetovi. Borov gozd II deluje svetleje: visoko med debli se prebije nekaj drobnih bliskov svetlobe, tla pa so zeleno siva s svetlejšimi lisami.

Tudi danes sta sliki na različnih krajih. Borov gozd I sodi v zbirko muzeja Kunsthaus Zug v Švici in je torej del javne muzejske zbirke, Borov gozd II pa je v zasebni zbirki. V naši galeriji sta obe na voljo kot ročno naslikani različici v enakih kvadratnih velikostih, zato lahko obesite eno samo ali obe drugo ob drugi.

Zakaj gozd brez neba deluje tako mirno?

Ker vas nič v njem ne odpelje drugam. V klasični krajini pogled potuje proti obzorju ali gor v nebo; tu debla zaprejo pogled na vseh straneh, odrezani vrhovi pa vas zadržijo spodaj med njimi. Ostane ritem navpičnih črt – svetlo deblo, temna vrzel, svetlo deblo –, ki se ponavlja čez kvadrat kot osnova tkanine. Kvadratni format k miru še prispeva, saj nobena smer ne prevlada.

Hkrati je slika polna drobnega gibanja. Od blizu debla niso gladka, temveč sestavljena iz kratkih, prekinjenih potez rjaste, rjave in vijoličaste barve, tla pa so mozaik zelenih nanosov z belimi pikami svetlobe. Z drugega konca sobe se te sledi zlijejo v globok, tih gozd, od blizu pa se spremenijo v čisto barvno površino. To dvojno življenje, od blizu in od daleč, ohranja sliko zanimivo tudi na steni, mimo katere greste vsak dan.

Kje je izvirnik?

Izvirnik slike Borov gozd I je v Švici, v muzeju Kunsthaus Zug v mestu Zug, in sodi v Fundacijo Zbirka Kamm (Stiftung Sammlung Kamm). Po podatkih muzejske zbirke gre za olje na platnu velikosti 90,5 x 90 cm, nastalo leta 1901; z okvirjem meri 94 x 93,5 cm.

Če načrtujete obisk mesta Zug, pred potjo preverite spletno stran muzeja, saj dela včasih premestijo ali posodijo na razstave drugam. Druga slika para, Borov gozd II, je v zasebni zbirki. Za vaš dom vam ročno naslikana različica prinese isti globoki gozd v velikosti, ki ustreza vaši steni.

Borov gozd I med Klimtovimi deli

V naši galeriji ima Borov gozd I bližnje sorodnike. Slika Borov gozd II je njegov par iz istega leta, slika Bukov gozd pa še en kvadratni pogled v gosto vrsto debel. Slika Mlade breze odpre gozd v travnik z belimi brezami, slika Gozdna tla pa je drobna oljna skica gozdnih tal, ki jo je mladi Klimt naslikal kakih dvajset let prej.

Med obema izberite Borov gozd I, če želite temnejši, gostejši gozd brez neba z modro zelenimi tlemi in drobnimi belimi cvetovi, Borov gozd II pa, če si želite nekaj bliskov svetlobe med debli in svetlejša, zeleno siva tla. Če vam bolj ustrezata svetloba in zrak, izberite breze. Več o Klimtovem življenju pove slovenska Wikipedija.

Kako ročno naslikamo Borov gozd I?

Slikar začne na kvadratnem platnu in najprej s tankimi črtami zariše debla, da njihovi razmiki in rahle razlike v širini stojijo natanko tam, kamor jih je postavil Klimt. Nato nanese temno podlago: vijoličasto rjavo meglico med debli v tankih, prosojnih plasteh, za njo pa debla sama v rdeče rjavi, rjasti in sivo vijoličasti barvi, toplejša tam, kjer ujamejo malo svetlobe, in hladnejša tam, kjer se umikajo v globino.

Zadnja faza je tista, ki gozdu da življenje. Lubje in tla gradimo iz kratkih, ločenih potez in pik, kot na izvirniku, in ne iz gladkih prelivov: modro zelena in mahovo zelena za tla, nato pa eno za drugo še drobne bele pike cvetov. Tiskana reprodukcija slike bi te nanose zgladila v ploščato površino; ročno naslikana reprodukcija pa ima pravo teksturo, ki ujame svetlobo od strani. Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki.

Na tej krajini ni zlata in ga tudi na naši različici ni: slikamo samo z oljnimi barvami, kot je slikal Klimt.

Katera velikost za katero steno?

Na kratko: 60 x 60 ali 70 x 70 cm za hodnik, delovno sobo ali ozko steno; 80 x 80 ali 90 x 90 cm nad komodo, pisalno mizo ali posteljo; 100 x 100 ali 110 x 110 cm nad kavčem ali jedilno mizo; 120 x 120 ali 150 x 150 cm pa za veliko steno ali visok prostor. Pri 90 x 90 cm je vaša slika približno tako velika kot Klimtov izvirnik.

Vseh osem velikosti je kvadratnih, kot izvirnik, zato kompozicija v vsaki ostane cela. Ker debla potekajo od roba do roba, vas gozd na večjem platnu vse bolj obdaja: od 100 x 100 cm naprej deluje skoraj kot okno v gozd. Kot slika za dnevno sobo da velikost 110 x 110 ali 120 x 120 cm nad kavčem toplim rjavim tonom pravo navzočnost. V spalnici ali delovni sobi ta oljna slika s temnimi zelenimi in vijoličastimi toni ustvari mirno, zavetno razpoloženje.

Obesite jo tako, da je sredina platna približno 150 do 160 cm od tal; nad pohištvom pustite 20 do 30 cm med vrhom pohištva in spodnjim robom platna. Ker je slika temna, je najlepša v dnevni svetlobi od strani ali pod majhno svetilko nad njo, ki poudari bele cvetove in rjasto lubje.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Če nobena od osmih velikosti ne ustreza vaši steni, jo naslikamo po meri; ohranite kvadratno razmerje ali blizu njega, da debla obdržijo svoje razmike in tla ostanejo ozek pas na dnu. Pošljite nam želeno širino in višino in sporočili vam bomo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse naše profile okvirjev, tako da lahko pred odločitvijo primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo slika videti prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor. Okvir iz temnega orehovega ali toplo rjavega lesa povzame barvo debel; tanek črn okvir da gostemu gozdu bolj grafičen, sodoben videz.

Dostava in garancija

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane velikosti. Pošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste izbrali okvir, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev; če kaj ni prav, popravimo, dokler je platno še v naši delavnici. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Če je slika darilo in ne poznate prave velikosti, je tu naš darilni bon. Več Klimtovih del najdete v galeriji Gustav Klimt, več o slikarju pa v našem članku 10 zanimivosti o Gustavu Klimtu.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik Klimtove slike Borov gozd I?

Izvirnik je v muzeju Kunsthaus Zug v švicarskem mestu Zug, kjer sodi v Fundacijo Zbirka Kamm. Gre za olje na platnu velikosti 90,5 x 90 cm, naslikano leta 1901. Ker dela včasih premestijo ali posodijo na razstave, pred obiskom preverite spletno stran muzeja. Druga slika para, Borov gozd II, je v zasebni zbirki.

V čem se slika Borov gozd I razlikuje od slike Borov gozd II?

Borov gozd I je temnejši in gostejši: rdeče rjava debla zapolnjujejo kvadrat od vrha do dna, neba ni, spodaj pa so modro zelena mahovita tla z drobnimi belimi cvetovi. Na sliki Borov gozd II se visoko med debli pokaže nekaj drobnih bliskov svetlobe, tla pa so zeleno siva s svetlejšimi lisami. Obe sta nastali leta 1901 in merita približno 90 x 90 cm.

Kako velika je Klimtova slika Borov gozd I?

Izvirnik meri 90,5 x 90 cm, je torej skoraj natančno kvadraten, z okvirjem pa 94 x 93,5 cm. Naša velikost 90 x 90 cm je zato približno tako velika kot izvirnik. Sliko naslikamo tudi manjšo, od 60 x 60 cm naprej, ali večjo, do 150 x 150 cm, po želji pa tudi po vaši meri.

Kdaj je Klimt naslikal Borov gozd I?

Klimt ga je naslikal leta 1901, istega leta kot njegov par Borov gozd II. Slika sodi v leta okoli 1900, ko je Klimt začel slikati krajine v kvadratnem formatu; iz leta 1900 so na primer Mlade breze. Muzej Kunsthaus Zug v svojem zapisu o zbirki navaja letnico 1901, ki jo uporabljamo tudi mi.

Kaj prikazuje Klimtova slika Borov gozd I?

Prikazuje notranjost gostega gozda: visoka, ravna debla v rdeče rjavi, rjasti in sivo vijoličasti barvi stojijo drugo ob drugem čez ves kvadrat, vrhove pa jim odreže zgornji rob. Vrzeli med njimi zapolnjuje motna vijoličasto rjava meglica. Spodaj ležijo mahovita tla iz modro zelenih nanosov z drobnimi belimi pikami, ki spominjajo na cvetove ali gobe.

Ali je na sliki Borov gozd I zlato?

Ne. Borov gozd I ne sodi med Klimtove zlate slike; v celoti je naslikan z oljnimi barvami – rjavimi, rjastimi, sivo vijoličastimi in zelenimi – in s sproščenimi, pikčastimi potezami. Njegov sij prihaja iz toplih debel pred temno meglico, ne iz kovinskih lističev. Zato našo različico slikamo samo z oljnimi barvami, brez zlate barve ali lističev.

V kateri prostor se poda Borov gozd I?

Poda se v dnevno sobo, delovno sobo, knjižnico, spalnico ali hodnik, povsod, kjer si želite miru globokega gozda. Kot umetniška slika se lepo ujema z naravnim lesom, lanom, usnjem in stenami v zeleni, peščeni ali toplo sivi barvi. Ker so barve temne, ji namenite svetlobo od strani, da bodo beli cvetovi in rjasto lubje prišli do izraza.

Ali je Borov gozd I dobro darilo?

Da, posebej za nekoga, ki ima rad gozd, sprehode med drevjem ali Klimtove krajine bolj kot njegove zlate portrete. Zgodba o dveh borovih gozdovih iz leta 1901, enem v švicarskem muzeju in drugem v zasebni zbirki, naredi iz njega darilo, ki ima kaj povedati. Če velikosti ne poznate, izberite 80 x 80 ali 90 x 90 cm ali podarite bon, da obdarovanec izbere sam.

Kako skrbim za sliko Borov gozd I?

Ne izpostavljajte je neposrednemu soncu in je ne obešajte nad radiator, kamin ali na vlažno steno, saj vročina in vlaga škodita vsaki oljni barvi. Prah s površine občasno odstranite z mehkim, suhim čopičem, nikoli pa ne uporabljajte vode ali čistil. Tako obešeno in negovano ročno naslikano platno ohrani svoje barve dolga leta.

• Motiv: visoka rdeče rjava in sivo vijoličasta debla čez kvadraten gozd, brez neba, modro zelena mahovita tla z drobnimi belimi cvetovi.
• Izvirnik: 1901, olje na platnu, 90,5 x 90 cm, Kunsthaus Zug, Švica (Fundacija Zbirka Kamm).
• Naša različica: ročno naslikano olje na platnu v osmih kvadratnih velikostih ali po meri.
• Dobro je vedeti: pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.