Opis
Moderna Olimpija – platno, ki ga je njegov lastnik naslikal še enkrat
Na belem pregrinjalu sredi platna leži ženski akt, nad njim pa služabnica z dvignjeno roko odgrinja tkanino. Desno spodaj sedi bradati moški v temnem plašču; ob njem na stopnici stoji cilinder, pred njim pa majhen črn pes. Levo je rdeča mizica s sadjem in steklenim vrčem, desno zgoraj modrosiva vaza s cvetjem, ob levem robu pa pada težka rožnata zavesa. Ročno naslikana slika na platnu povzema Cézannovo delo iz let 1873 in 1874, ki v izvirniku meri 46 × 55 centimetrov in ga pod inventarno številko RF 1951 31 hrani Musée d’Orsay v Parizu.
Lastnik, ki je svojo sliko naslikal še enkrat
Platno je desetletja pripadalo zdravniku Paulu Gachetu iz Auvers-sur-Oise – in Gachet ga je tudi sam prekopiral. Slikal je pod umetniškim imenom Paul van Ryssel in po tem platnu naredil lastno oljno kopijo ter risbo s peresom in tušem. Drugo kopijo, akvarel, in še suho iglo, je naredila Blanche Derousse. Leta 1999 je razstava v pariškem Grand Palaisu izvirnik in te kopije postavila skupaj: katalog jih je na straneh od 36 do 43 objavil drugo ob drugi, s tehnično primerjavo. Isto delo torej obstaja v petih rokah in štirih tehnikah, izvirnik pa je bil na tej razstavi naveden pod številko 1.
Kdo je bil doktor Gachet
Razstava iz leta 1999 je bila poimenovana po njem: Un ami de Cézanne et de Van Gogh: le docteur Gachet – prijatelj Cézanna in Van Gogha, doktor Gachet. V Grand Palaisu je bila od 28. januarja do 26. aprila 1999, nato pa je potovala v Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, kjer je od 25. maja do 15. avgusta 1999 nosila naslov Cézanne to Van Gogh: The Collection of Doctor Gachet, in od 24. septembra do 5. decembra 1999 v Van Goghov muzej v Amsterdamu. Po zdravnikovi smrti je platno prevzel sin, Paul Gachet mlajši.
Številka 43 v katalogu iz leta 1874
Od 15. aprila do 15. maja 1874 je bila v fotografskem ateljeju Nadarja na naslovu 35, boulevard des Capucines v Parizu Première exposition de la Société anonyme des artistes peintres, sculpteurs, graveurs. To platno je v katalogu stalo pod številko 43, in sicer z dostavkom Esquisse, torej skica; posodil ga je doktor Gachet. Pod prejšnjo številko, 42, je visela Hiša obešenca v Auvers-sur-Oise, ki jo je posodil slikar sam. Sto petdeset let pozneje se je delo na to razstavo vrnilo: pod številko 80 je bilo na razstavi Paris 1874: Inventer l’impressionnisme v Musée d’Orsay od 26. marca do 14. julija 2024 in nato v National Gallery of Art v Washingtonu od 8. septembra 2024 do 20. januarja 2025.
Dva zapisa iz pariškega tiska, oba iz leta 1874
Razstavo sta v dveh tednih omenila dva lista. Louis Leroy je 25. aprila 1874 v satiričnem listu Le Charivari objavil zapis z naslovom L’exposition des impressionnistes; na strani 80 je delo navedeno kot Moderne Olympia. Marc de Montifaud je 1. maja 1874 v reviji L’Artiste objavil Exposition du boulevard des Capucines; tam je na strani 310 isto platno navedeno kot L’Olympia. Zapis, ki ga imamo pred sabo, navaja avtorja, naslov, list, datum, stran in ime, pod katerim je delo omenjeno – ne pove pa, kaj je kdo o njem napisal, in tega ne bomo dopolnjevali. Imen se je nabralo devet: Ambroise Vollard je delo leta 1914 objavil kot La Nouvelle Olympia, leta 1921 pa kot Die neue Olympia.
Sedeminsedemdeset let pri eni družini
Provenienca je kratka in nenavadno mirna. Katalog navaja doktorja Paula Gacheta v Auvers-sur-Oise, nato njegovega sina Paula Gacheta mlajšega, leta 1951 pa Musée du Louvre v Parizu z navedbo darilo Paula Gacheta. Od leta 1951 do 1986 je bilo platno v Louvrovi galeriji Jeu de Paume, leta 1986 pa je prešlo v Musée d’Orsay. V vsej tej verigi ni niti enega trgovca in niti ene dražbe: od slikarjevega ateljeja do države je delo prešlo skozi eno samo družino in kot darilo.
Kaj katalog šteje med upodobljene osebe
Geslovnik pri tem platnu je za spremembo bogat in ima pet postavk. Med predmeti tihožitja navaja vazo, med figuralnimi kompozicijami tihožitje v figuralni kompoziciji, med zgodovinskimi in alegoričnimi motivi Olimpijo, med živalmi pa psa. Peta postavka je najbolj nenavadna: med osebami je naveden Cézanne (v figuralni kompoziciji). Kazalo kataloga torej pove, da je bradati moški, ki spodaj desno sedi in gleda prizor, slikar sam.
Delo je toplo, rožnato-zeleno uglašeno in živahno, zato dobro prenese dnevno svetlobo in večje stene. Slikamo ga v petnajstih velikostih, od 50 × 41 do 180 × 149 centimetrov, vmesne mere napnemo na podokvir po meri, videz na steni pa vnaprej pokaže naša 3D aplikacija. Iz Auversa je tudi Ovinek ceste v Auvers-sur-Oise, med zgodnjimi figuralnimi kompozicijami pa Umor.
- Motiv: Moderna Olimpija, Paul Cézanne, 1873–1874, Musée d’Orsay, Pariz
- Tehnika: ročno naslikana slika, olje na platnu, reprodukcija
- Velikosti: 15 dimenzij, na željo tudi velikost po meri
- Zanimivost: lastnik platna, zdravnik Paul Gachet, je pod umetniškim imenom Paul van Ryssel naredil lastno kopijo tega dela, leta 1999 pa je katalog izvirnik in kopije objavil drugo ob drugi s tehnično primerjavo
