Opis
Ovinek ceste v Auvers-sur-Oise – platno, ki so ga desetletja razstavljali pod imenom napačne pokrajine
Bledo okrasta cesta pride iz spodnjega levega vogala, se zavije v desno in izgine za nizkim kamnitim zidom. Za zidom se dvigajo kmečke hiše s sivimi in rjavkastimi strehami, okrog njih pa stojijo drevesa v zeleni, olivni in rjavi barvi. Neba je le nekaj nad strehami. Ročno naslikana slika na platnu povzema to Cézannovo delo iz okoli leta 1881, ki v izvirniku meri 60 × 73 centimetrov in ga hrani Museum of Fine Arts v Bostonu pod inventarno številko 48.525.
Štiri ameriške razstave, en sam napačen naslov
Januarja 1928 je bilo platno v New Yorku pri Wildensteinu na razstavi Paul Cézanne kot številka 14; posodil ga je bostonski zbiratelj John T. Spaulding. Marca in aprila 1929 je bilo v Fogg Art Museum v Cambridgeu pri Bostonu kot številka 5 s tablo XXIII, junija do novembra 1934 pa v Art Institute of Chicago na razstavi A Century of Progress kot številka 292. Vmes je bilo dvakrat razstavljeno tudi v Museum of Fine Arts v Bostonu, leta 1929 in v letih 1931 in 1932. Vsakič ga je posodil Spaulding – in vsakič je v katalogu stalo isto, napačno ime kraja.
Aix ali Auvers
Naslovi, pod katerimi je platno hodilo po Ameriki, so se glasili Environs d’Aix, Environs d’Aix-en-Provence in Environs of Aix – okolica Aixa. Kraj na platnu pa ni Aix. Katalog raisonné med kraji navaja Auvers-sur-Oise in Valhermeil, oba v severni Franciji, severozahodno od Pariza; Aix leži v Provansi, kakih sedemsto kilometrov proti jugu. Naslov torej ni zgrešil vasi, ampak konec države. Šele polni naslov, ki ga katalog uporablja danes – La Route tournante (rue des Roches au Valhermeil, Auvers-sur-Oise) – imenuje celo ulico.
Devet lastnikov, dva z vprašajem
Provenienca se začne z imenom v oklepaju in z vprašajem: (Julien-François Tanguy, Pariz?). Zanesljivo je platno imel kritik in zbiratelj Théodore Duret v Parizu; na razprodaji njegove zbirke pri Galerie G. Petit 19. marca 1894 je bilo delo številka 3. Sledijo slikar Paul-César Helleu, spet z vprašajem Ambroise Vollard, nato Claude Monet, ki ga je pridobil 10. maja 1907, in za njim njegov sin Michel Monet v Givernyju. Pozneje so ga imeli Paul Rosenberg, galerije Wildenstein v New Yorku in od leta 1927 John T. Spaulding v Bostonu, čigar volilo je platno leta 1948 pripeljalo v Museum of Fine Arts.
Dražba leta 1894
Razprodaja Duretove zbirke 19. marca 1894 je v provenienci edini natančno datirani prehod z zaporedno številko: platno je bilo tam tretje po vrsti. Duret je bil pisec in zagovornik impresionistov, njegova razprodaja pa je bila eden tistih dogodkov, po katerih so se dela iz kroga naklonjenih piscev razselila med zbiratelje. Kupca zapis ne imenuje; naslednje ime v verigi je Helleujevo.
Cesta, ki je ni mogoče prehoditi
Kompozicija je preprosta in nenavadna hkrati. Cesta se zavije in izgine za zidom – gledalec ne vidi, kam pelje, in ne more slediti pogledu naprej. Zid je naslikan kot en sam svetel pas, hiše za njim pa kot bloki, postavljeni drug ob drugega brez perspektivnega pojemanja. Drevesa niso naslikana kot posamezne krošnje, ampak kot goste mase, ki zapirajo prostor nad hišami. Prav zato slika deluje zaprto: v njej ni razgleda, ampak samo kos vaške poti in tisto, kar jo obdaja.
Ovinek kot geslo
Katalog med motivi za to platno ne navaja le hiš, ceste in zidu, ampak posebej tudi route tournante, ovinek ceste, kot samostojno geslo. To ni naključje: enak motiv nosi v naslovu več Cézannovih del in katalog ga vodi kot ponavljajočo se temo. Med njimi je tudi platno enakih mer, 60 × 73 centimetrov, ki je prav tako v Bostonu, a v drugi zbirki – zato pri tem motivu razmerje stranic ne pove ničesar in razlikuje šele muzejska inventarna številka.
Mirna zelena in okrasta lestvica dela to platno primerno za dnevno sobo ali jedilnico, kjer naj slika ne vpije. Na voljo je v petnajstih velikostih, od 50 × 41 do 180 × 149 centimetrov, vse mere so v centimetrih; vmesne mere napnemo na podokvir po meri, videz v okvirju pa vnaprej pokaže naša 3D aplikacija. Iz iste vasi je tudi Hiša obešenca v Auvers-sur-Oise, z juga pa Vas Gardanne in Rdeča skala.
- Motiv: Ovinek ceste v Auvers-sur-Oise, Paul Cézanne, okoli 1881, Museum of Fine Arts, Boston
- Tehnika: ročno naslikana slika, olje na platnu, reprodukcija
- Velikosti: 15 dimenzij, na željo tudi velikost po meri
- Zanimivost: med letoma 1928 in 1934 so platno v Ameriki trikrat razstavili kot okolico Aixa, čeprav prikazuje Auvers-sur-Oise na severu Francije
