Opis
Bori in skale (Fontainebleau?) – platno, ki je bilo posojeno muzeju, preden ga je ta imel
Tri gola borova debla se dvigajo čez vso višino platna, pred njimi in za njimi pa stoji gosta modrozelena stena listja, naslikana s kratkimi, poševnimi potezami. Spodnjo tretjino zavzemajo velike oker in rožnate skale, med katerimi se v zelenju vije podrast. Neba skorajda ni; modrina, ki jo vidimo, je listje. Ročno naslikana slika na platnu povzema Cézannovo delo iz okoli leta 1897, ki v izvirniku meri 81,3 × 65,4 centimetra in ga pod inventarno številko 16.1934 hrani Museum of Modern Art v New Yorku.
Prva razstava muzeja, ki platna še ni imel
Od 8. novembra do 7. decembra 1929 je newyorški Museum of Modern Art priredil razstavo, ki jo zapis imenuje prva izposojevalna razstava muzeja: Cézanne, Gauguin, Seurat, van Gogh. To platno je bilo tam pod številko 22 – in sicer pod naslovom Blue Landscape, modra pokrajina, posodila pa ga je »zasebna zbirka, New York«. Ime torej ni bilo navedeno. Od 17. maja do 27. septembra 1931 je isti muzej priredil spominsko razstavo: zbirka pokojne gospodične Lillie P. Bliss, kjer je bilo platno številka 9, tokrat kot Pines and Rocks. Leta 1934 je bilo od 14. maja do 12. septembra na razstavi The Lillie P. Bliss Collection pod številko 10 – in inventarna številka, ki jo nosi še danes, se glasi 16.1934.
Lastnica, ki se je enkrat podpisala in drugič ne
Ime Lillie P. Bliss se v razstavnem zapisu pojavlja in izginja. Aprila in maja 1920 je bilo delo na Pennsylvania Academy of Fine Arts v Filadelfiji pod številko 55, kot Trees on the Mountain, in tam je kot posojevalka navedena Bliss. Od 3. maja do 15. septembra 1921 je bilo v Metropolitanskem muzeju umetnosti pod številko 19, kot Rocks and Pines, posodil pa ga je »anonimno«, pri čemer zapis v oglatem oklepaju dopiše, da gre za Bliss. Poleti in jeseni 1926 je bilo v Brooklynu, kjer je posojevalka spet »gospodična Bliss«. Po njeni smrti je zbirka potovala: spominska razstava iz leta 1931 je šla še v Addison Gallery of American Art v Andovru in januarja 1932 v John Herron Art Institute v Indianapolisu, leta 1935 pa sta dela iz njene zbirke razstavila Carnegie Art Institute v Pittsburghu in Smith College Museum of Art v Northamptonu.
Dva gozda, šeststo kilometrov narazen
Naslov tega platna vsebuje vprašaj, in to ni pomota. Katalog raisonné ga vodi kot Pins et rochers (Fontainebleau?), med kraji pa navaja dva: Bibémus pod južno Francijo in Fontainebleau pod severno. Bibémus je kamnolom nad Aix-en-Provence, Fontainebleau pa gozd južno od Pariza; med njima je okoli šeststo kilometrov. V isto smer vlečeta tudi nadomestna naslova: Sous-bois provençal, provansalska podrast, kaže na jug, Trees on the Mountain in vprašaj v naslovu pa na sever. Tudi trgovčeva knjiga ni bila prepričana – v Vollardovi zalogi B je delo pod številko 3337 vpisano kot »(?) Sous bois«, 81 × 65 centimetrov. Kje natanko so ta debla stala, zapis torej ne pove, in tega ne bomo razsojali namesto njega.
Od Vollarda do New Yorka
Provenienca se začne pri trgovcu Ambroiseu Vollardu v Parizu, nadaljuje pa se pri nizozemskem zbiralcu Cornelisu Hoogendijku v Amsterdamu. Leta 1920 je delo pri Paulu Rosenbergu v Parizu, nato v Galerie Barbazanges, potem pri Mariusu de Zayasu v New Yorku in končno pri Lillie P. Bliss. Leta 1934 je prešlo v Museum of Modern Art. Datiranje je med raziskovalci razmaknjeno – Rewald navaja okoli 1897, Venturi v popravljeni obliki 1895 do 1899 in v prvotni okoli 1900 – in muzejski letnici na tem mestu ne dodajamo ničesar.
Devet imen za eno platno
Ob vsaki razstavi se je ime spremenilo. Oktobra in novembra 1911 je bilo v amsterdamskem Stedelijk Museum na mednarodni razstavi skupine Moderne Kunstkring pod številko 10, kot Paysage boisé, gozdnata pokrajina, iz Hoogendijkove zbirke. Sledili so Trees on the Mountain v Filadelfiji leta 1920, Rocks and Pines v Metropolitanskem muzeju leta 1921 in Blue Landscape v Museum of Modern Art leta 1929. Marca in aprila 1936 je bilo delo pod številko 35 na razstavi Cubism and Abstract Art, datirano okoli 1895 do 1900, maja do septembra 1939 pa pod številko 59 na Art in Our Time ob deseti obletnici muzeja. Skupaj je katalog zbral devet naslovov.
Kaj katalog šteje med motive
Geslovnik je pri tem platnu kratek in ves iz narave: med naravnimi motivi navaja bor, skale, drevesa in podrast. Ničesar človeškega ni – ne hiše, ne poti, ne figure –, in tudi vode in neba med gesli ni. Zapis torej pove, da v tej pokrajini štejejo samo tla, kamen in tisto, kar na njem raste.
Delo je pokončno, modro-zeleno in oker uglašeno ter mirno, zato dobro prenese ožje stene in prostore z dnevno svetlobo. Slikamo ga v petnajstih velikostih, od 40 × 50 do 145 × 180 centimetrov, vmesne mere napnemo na podokvir po meri, videz na steni pa vnaprej pokaže naša 3D aplikacija. Bibémus, ki ga geslovnik navaja ob Fontainebleauju, se vrača tudi v Kamnolomu Bibémus in v Gori Sainte-Victoire, videni iz Bibémusa, kamnite oblike pa nosi še Rdeča skala.
- Motiv: Bori in skale (Fontainebleau?), Paul Cézanne, okoli 1897, Museum of Modern Art, New York
- Tehnika: ročno naslikana slika, olje na platnu, reprodukcija
- Velikosti: 15 dimenzij, na željo tudi velikost po meri
- Zanimivost: naslov platna vsebuje vprašaj, katalog pa ga med kraji vodi hkrati pod Bibémusom na jugu Francije in Fontainebleaujem na severu
