Opis
Jedci krompirja so slika, ki jo je Vincent van Gogh naslikal aprila in maja 1885 v vasi Nuenen: pet kmetov pri večerji okoli sklede krompirja, v temni koči, ki jo razsvetljuje ena sama oljenka. Zamislil si jo je kot svoje prvo veliko delo s figurami. Izvirnik meri 82 x 114 cm in visi v Muzeju Van Gogh (Van Gogh Museum) v Amsterdamu. Mi jo naslikamo ročno, z oljem na platnu, v 15 merah od 70 x 50 do 250 x 180 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa vam pošljemo fotografijo dokončane slike v potrditev.
| Naslov: | Jedci krompirja |
| Drugi naslovi: | De Aardappeleters · The Potato Eaters |
| Slikar: | Vincent van Gogh (1853–1890) |
| Leto nastanka: | april–maj 1885, Nuenen |
| Originalna velikost: | 82 cm x 114 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Slikarski slog: | Realizem, nizozemsko obdobje |
| Nahaja se: | Van Gogh Museum, Amsterdam (inv. s0005V1962) |
| Naša reprodukcija: | Ročno naslikano olje na platnu, 15 mer ali po meri |
Jedci krompirja – Vincent van Gogh
Kaj prikazujejo Jedci krompirja?
Pet ljudi sedi zvečer okoli majhne mize v utesnjeni kmečki koči. S tramov nad njimi visi oljenka, edina luč v prostoru. Njena svetloba pade na obraze, na roke in na skledo kadečega se krompirja sredi mize. Levo mladi moški z vilicami seže v skledo, desno starejša ženska iz kotlička naliva topel napitek v skodelice. V sredini, s hrbtom obrnjena k nam, sedi deklica, ki se kot temna senca izriše pred lučjo.
Obrazi so grobi, roke koščene in grčave – roke ljudi, ki obdelujejo zemljo. Van Gogh je ves prizor naslikal v zemeljskih barvah, rjavih, temno zelenih in sivih, v barvi, kot je zapisal, prav zaprašenega krompirja, seveda neolupljenega. Preostali prostor tone v senco, zato je vse pomembno zbrano v toplem krogu svetlobe.
Kako so Jedci krompirja nastali v Nuenenu?
Leta 1885 je Van Gogh živel pri starših v vasi Nuenen v nizozemskem Brabantu, med kmeti, delavci in tkalci, ki jih je risal in slikal znova in znova. Hotel je dokazati, da postaja dober slikar figur, zato si je namenoma izbral težko nalogo: več oseb v temni notranjosti, ki jih osvetljuje ena sama svetilka. Na končnem platnu je delal od približno 13. aprila do začetka maja 1885.
Pred tem je naslikal manjšo oljno skico prizora in izdelal litografijo kompozicije, ki jo je narisal po spominu v enem samem dnevu. Brat Theo, ki ga je podpiral, nad prvimi skicami ni bil navdušen. Van Gogh je kljub temu vztrajal in v začetku maja dokončano sliko poslal Theu v Pariz.
Zakaj so Jedci krompirja tako temni in kaj je Van Gogh hotel povedati?
Temni toni so namerni. Van Gogh je hotel pokazati trdo resničnost kmečkega življenja, ne pa osladno lepih kmetov, ki jih je zameril drugim slikarjem. Zapisal je, da so ti ljudje zemljo obdelovali z istimi rokami, s katerimi zdaj segajo v skledo, in da so si hrano torej pošteno prislužili. Kmečka slika, je dodal, sme dišati po slanini, dimu in pari krompirja.
Zgled mu je bila haaška šola, nizozemski slikarji vsakdanjega podeželskega življenja. Slika Jozefa Israëlsa Kmečka družina pri mizi ima podobno zasnovo, z osebo v sredini, ki jo vidimo od zadaj. Van Goghu je bilo sporočilo pomembnejše od pravilne anatomije, zato so nekatere glave in udi nesorazmerni.
Kje visi izvirnik in kaj se mu je zgodilo?
Izvirnik visi v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu, kjer je na ogled v stalni zbirki, pripada pa Fundaciji Vincent van Gogh. Po Theu ga je podedovala njegova vdova Jo van Gogh-Bonger, nato njun sin Vincent Willem, ki ga je 10. julija 1962 prenesel na fundacijo. Do leta 1973 je bil posojen mestnemu muzeju Stedelijk, potem pa je prešel v novi muzej, ki se je takrat imenoval Rijksmuseum Vincent van Gogh.
Dne 14. aprila 1991 so ga tatovi skupaj z devetnajstimi drugimi slikami odnesli iz muzeja, a jim je na avtu za pobeg počila guma. Slike so našli približno 35 minut pozneje. V letih 2021–22 mu je muzej posvetil razstavo z vprašanjem, ali gre za spodrsljaj ali mojstrovino.
Jedci krompirja ali Sejalec – katero izbrati?
Obe sliki govorita o kmečkem delu, a delujeta povsem različno. Jedci krompirja so notranjost: družina ponoči za mizo, v temnih zemeljskih barvah in svetlobi oljenke. Sejalec isto temo dela na zemlji odnese na prosto; Van Gogh si jo je izposodil pri Jeanu-Françoisu Milletu, slikarju kmetov, ki ga je občudoval vse življenje, in jo naslikal v močnih barvah poznejših let. Za mirno, resno delo v toplih rjavih tonih izberite Jedce, za gibanje in svetlobo Sejalca.
Iz istega leta v Nuenenu, iz jeseni 1885, je Jesenska krajina s štirimi drevesi. Kako zelo se je njegova barva razsvetlila po odhodu z Nizozemske, pokažeta Spalnica v Arlesu iz leta 1888 in Zvezdna noč iz leta 1889.
Kako nastanejo naši ročno naslikani Jedci krompirja?
Slikar najprej zariše mizo, svetilko in pet oseb, nato zgradi temni prostor in sence, šele na koncu pa doda svetlobo oljenke na obrazih, rokah in krompirju. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom, rjavi in zeleni toni pa ohranijo globino Van Goghovih zemeljskih barv.
Na prvi fotografiji so dokončani Jedci krompirja v temnem okvirju z zlatim notranjim robom, na stojalu v naši delavnici, posneti od strani, takšni, kot jih prejmete. Druga fotografija pokaže platno med nastajanjem na slikarjevem stojalu: ob njem je tablica s predlogo, spredaj pa paleta oljnih barv, tako da vidite, kako slika nastaja plast za plastjo.
Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, poteze čopiča na naši sliki pa so resnične.
Katera dimenzija Jedcev krompirja za katero steno?
Kratek odgovor: nad kavč ali nizko omaro 140 x 100 ali 153 x 110 cm, nad komodo ali v manjšo sobo 90 x 65 ali 101 x 74 cm, za veliko prazno steno pa 200 x 150 ali 250 x 180 cm. Format je širok in ležeč, zato se lepo umesti nad dolgo pohištvo, kot prizor obeda pa sodi tudi v jedilnico ali kuhinjo.
Na voljo je 15 mer, od 70 x 50 do 250 x 180 cm. Izvirnik je širok 114 cm in visok 82 cm, zato je naša mera 114 x 82 cm praktično enaka sliki v Amsterdamu. Manjša oljna slika sodi na hodnik ali v delovno sobo. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo: nad kavčem, širokim okoli 210 cm, je to 140 x 100 cm. Ker je prizor temen, mu namenite dobro osvetljeno steno ali svetilko, usmerjeno vanj, da se obrazi in svetloba oljenke vidijo čez ves prostor.
Sredino platna postavite približno 150 cm od tal, nad kavčem ali omaro pa pustite 20 do 30 cm prostora.
Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?
Če nobena od 15 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri. Priporočamo, da ostane razmerje blizu izvirnika, sicer se pet oseb za mizo stisne ali raztegne. Pošljite želeno širino in višino in povemo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.
Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo slika videti prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor. Toplim rjavim tonom se dobro poda temen okvir z zlatim notranjim robom, kot ga vidite na prvi fotografiji.
Kako poteka dostava in kakšno jamstvo dobim?
Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev; če kaj ne ustreza, popravimo, dokler je platno še v naši delavnici. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.
Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Za darilo je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere mero in motiv.
Pogosta vprašanja
Kje so danes Jedci krompirja Vincenta van Gogha?
V Muzeju Van Gogh v Amsterdamu, kjer so na ogled v stalni zbirki. Slika pripada Fundaciji Vincent van Gogh in je v muzeju od njegovega odprtja leta 1973. Manjša oljna skica istega prizora je v muzeju Kröller-Müller v Otterlu, ki ga lahko obiščete na istem potovanju po Nizozemski.
Kdaj in kje je Van Gogh naslikal Jedce krompirja?
Spomladi 1885, od približno 13. aprila do začetka maja, v Nuenenu, vasi v nizozemski pokrajini Severni Brabant, kjer je živel pri starših. Končno platno je naslikal po oljni skici in litografiji istega prizora, v začetku maja pa ga je poslal bratu Theu v Pariz.
Kdo so ljudje na sliki Jedci krompirja?
To so kmetje iz Nuenena, petčlanska družina pri večerji s krompirjem. Van Gogh jih ni slikal zato, da bi jim laskal. Hotel je pokazati, da so zemljo obdelovali z istimi rokami, s katerimi segajo v skledo, in da so si hrano pošteno prislužili. Zato so roke tako velike in koščene.
Zakaj so Jedci krompirja tako temni?
Ker je Van Gogh tako hotel. Izbral je zemeljske barve, po njegovih besedah barvo zaprašenega neolupljenega krompirja, da bi ustrezale trdemu življenju ljudi, ki jih je slikal, prizor pa je osvetlil z eno samo svetilko. Temni toni so takrat sprožili kritike; njegova paleta se je razsvetlila šele po selitvi v Pariz leta 1886.
Zakaj Jedce krompirja štejejo za njegovo prvo mojstrovino?
To je prva slika, ki jo je Van Gogh načrtoval kot veliko delo, kot dokaz, da obvlada več figur v eni kompoziciji. Še dve leti pozneje je sestri Willemini pisal, da je to najboljše, kar je naredil. Danes je med njegovimi najbolj znanimi deli in najbolj znana slika iz njegovih nizozemskih let.
Koliko različic Jedcev krompirja obstaja?
Tri glavne. Končna slika je v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu, manjša zgodnejša oljna skica v muzeju Kröller-Müller v Otterlu, pred sliko pa je izdelal še litografijo, narisano po spominu v enem dnevu, katere odtisi se hranijo na primer v MoMA v New Yorku. Več o zgodovini slike piše angleška Wikipedija.
Kaj so kritiki rekli o Jedcih krompirja?
Nič kaj prijaznega. Njegov prijatelj, slikar Anthon van Rappard, jo je ostro skritiziral, Van Gogh pa mu je julija 1885 odgovoril, da nima pravice obsojati njegovega dela. Drugi so mu zamerili temne barve in napake pri figurah. Van Gogh je ostal pri svojem in zapisal, da vedno dela tisto, česar še ne zna, da bi se tega naučil.
Ali so Jedce krompirja kdaj ukradli?
Da, za kratek čas. Dne 14. aprila 1991 so jih tatovi skupaj z devetnajstimi drugimi slikami odnesli iz Muzeja Van Gogh. Na avtu za pobeg jim je počila guma in slike so našli približno 35 minut pozneje. Ukradena je bila tudi zgodnejša oljna skica, decembra 1988 iz muzeja Kröller-Müller, vrnjena pa julija 1989.
Ali so vaši Jedci krompirja tisk?
Ne. Vsako sliko ročno naslika slikar, z oljem na platnu in z debelim nanosom barve, kot ga je uporabljal Van Gogh. Na drugi fotografiji vidite platno še na slikarjevem stojalu, pred njim pa paleto oljnih barv. Kar prejmete, je torej prava umetniška slika, ki jo pred odpremo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev.
Ali imajo vaši Jedci krompirja reliefne poteze čopiča kot izvirnik?
Da. Slikamo jih v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku, tam, kjer pade svetloba oljenke, pa debelejša barva ujame svetlobo vašega prostora. Tiskana kopija tega reliefa nima, saj je njena površina ravna. Relief se najlepše vidi, ko slika dobi svetlobo od strani.
- Motiv: pet kmetov pri večerji s krompirjem pod visečo oljenko, v temnih zemeljskih barvah.
- Izvirnik: april–maj 1885, Nuenen, 82 x 114 cm, Muzej Van Gogh, Amsterdam.
- Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 15 merah, od 70 x 50 do 250 x 180 cm, ali po meri.
- Dobro je vedeti: pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.











































