Opis
Drevesne korenine so slika, na kateri je Vincent van Gogh delal julija 1890 v Auvers-sur-Oise: modra debla in zvite korenine na peščenem pobočju, med njimi šopi zelenega listja, naslikani od tako blizu, da je slika na prvi pogled skoraj abstraktna. Izvirnik meri 50,3 x 100,1 cm, je zelo širokega formata in visi v Van Gogh Museumu v Amsterdamu, kjer ga imajo za njegovo verjetno zadnjo sliko. Pri nas jo ročno naslikamo v olju na platnu, v 15 merah od 80 x 40 do 200 x 100 cm ali po meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.
| Naslov: | Drevesne korenine |
| Drugi naslovi: | Tree Roots · Boomwortels · Racines d’arbres |
| Slikar: | Vincent van Gogh (1853–1890) |
| Leto nastanka: | julij 1890, Auvers-sur-Oise |
| Originalna velikost: | 50,3 cm x 100,1 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Slikarski slog: | Postimpresionizem |
| Nahaja se: | Van Gogh Museum, Amsterdam (inv. s0195V1962) |
| Naša reprodukcija: | Ročno naslikano olje na platnu, 15 mer ali po meri |
Drevesne korenine – Vincent van Gogh
Kaj prikazuje slika Drevesne korenine?
Na prvi pogled vidite splet svetlih barv in nenavadnih oblik. Če pogledate malo dlje, se pokaže pobočje: iz tal se dvigajo modra in modro vijolična debla, njihove korenine se kot vrvi zvijajo po zemlji, med njimi pa visijo šopi svetlo in temno zelenega listja. Tla so peščeno okrasta, prekinjajo jih rjasto rdeče lise gole prsti in kratke rumene in zelene poteze trave. Vsaka oblika ima temen obris, debla pa odreže zgornji rob, tako da nikjer ne vidite celega drevesa.
Van Gogh Museum pojasnjuje, kaj je bil ta kraj: drevesa za les, ki so rasla v kamnolomu laporja, kakršnih je bilo okoli Auversa več. Na sliki ni ne neba ne obzorja, le korenine, debla in zemlja, ki zapolnijo dolgo platno.
Zakaj je slika Drevesne korenine videti nedokončana?
Ker je res nedokončana. Muzej jasno zapiše, da delo ni bilo povsem dokončano in da to pojasnjuje njegov nedokončani videz. Ponekod so poteze goste, drugje so oblike le nakazane z nekaj črtami barve.
Muzej jo ima za verjetno njegovo zadnjo sliko. Andries Bonger, svak Vincentovega brata Thea, je v pismu zapisal, da je Vincent zjutraj pred smrtjo naslikal gozdni prizor, sous-bois, poln sonca in življenja. Van Gogh je umrl konec julija 1890, zato je platno ostalo takšno, kot je bilo zadnji dan, ko je delal na njem.
Kaj pomeni slika Drevesne korenine?
O tej sliki Van Gogh ni pustil nobenega pisma. Osem let prej, leta 1882 v Haagu, je narisal študijo drevesnih korenin in bratu Theu pisal, da je v teh grčavih črnih koreninah z vozli želel izraziti nekaj od boja za življenje. Ali se je leta 1890 vrnil k tej misli, ni znano: pisma ne dajo nobenega namiga, barve Drevesnih korenin pa so za tako mračne misli morda presvetle.
Strokovnjaki pa se strinjajo, kako novo je delo videti. Poznavalec Van Gogha Jan Hulsker ga je imel za najizvirnejše med njegovimi platni dvojnega kvadrata, dolgega formata, ki ga je uporabljal za zadnje pokrajine. Avtorja Wouter van der Veen in Knapp sta zapisala, da je tu slika sama pomembnejša od motiva, in v njej videla napoved abstraktnega slikarstva in nemškega ekspresionizma.
Kje visi izvirnik?
Izvirnik visi v Van Gogh Museumu v Amsterdamu, kjer je trenutno na ogled, pod inventarno številko s0195V1962. Po Vincentovi smrti je platno ostalo pri bratu Theu v Parizu; ko je Theo 25. januarja 1891 umrl, je prešlo na njegovo vdovo Jo van Gogh-Bonger in njunega sina Vincenta Willema van Gogha. Od leta 1931 je bilo posojeno Stedelijk Museumu v Amsterdamu, leta 1962 je prešlo v last fundacije Vincent van Gogh, od odprtja muzeja leta 1973 pa visi v Van Gogh Museumu.
Štirinajstega aprila 1991 je bil izvirnik med dvajsetimi slikami, ukradenimi iz muzeja, in so ga našli. Leta 2020 je Wouter van der Veen, znanstveni direktor Inštituta Van Gogh, po stari razglednici ugotovil verjetno mesto, kjer ga je Van Gogh naslikal, na ulici rue Daubigny v Auversu, leta 2021 pa ga je potrdil s fotografijo iz okoli leta 1907. Kraj je približno 150 metrov od gostilne Auberge Ravoux, kjer je Van Gogh stanoval. Več piše na angleški Wikipediji.
Drevesne korenine ali Pšenično polje s krokarji – katero sliko izbrati?
Obe sliki sta nastali julija 1890 v Auversu in imata enak dolg format, približno dvakrat širši kot visok. Slika Pšenično polje s krokarji se odpre v široko pokrajino: rumena pšenica pod temno modrim nebom s črnimi krokarji. Drevesne korenine pa gredo čisto blizu, brez neba, le debla, korenine in zemlja v modri, zeleni in okrasti.
Drevesne korenine izberite, če želite sodobno, skoraj abstraktno površino, ki se že z drugega konca sobe bere kot vzorec in barva; Pšenično polje s krokarji izberite, če želite pokrajino z globino in dramatičnostjo. Za drug motiv iz narave v svetlejšem razpoloženju je tu slika Cvetoči mandljevec iz februarja 1890, iz leta prej, iz Saint-Rémyja, pa sliki Perunike in Zvezdna noč.
Kako nastane naša ročno naslikana slika Drevesne korenine?
Slikar najprej zariše debla in glavne korenine na dolgo platno in njihov ritem preveri z izvirnikom, saj je vse odvisno od tega, kako se oblike prepletajo. Nato položi okrasta in rjasto rdeča tla, modra debla s temnimi obrisi, zelene šope listja in na koncu kratke rumene in zelene poteze trave. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom in lovijo svetlobo.
Na tej sliki so poteze same motiv. Slikar sledi njihovi smeri, kot jih je položil Van Gogh, ponekod gosto, drugod odprto, kjer je platno ostalo nedokončano. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši sliki pa je relief resničen.
Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki. Pred odpremo jo fotografiramo in vam posnetek pošljemo v potrditev.
Katera dimenzija za katero steno?
Kratek odgovor: nad kavč 160 x 77 ali 180 x 90 cm, nad predalnik ali komodo 120 x 60 ali 130 x 65 cm, nad zakonsko posteljo 140 x 68 ali 150 x 70 cm, za dolg hodnik ali nad pisalno mizo pa 90 x 45 ali 103 x 50 cm. Za veliko prazno steno je na voljo 200 x 100 cm.
Na voljo je 15 mer: 80 x 40, 90 x 42, 90 x 45, 103 x 50, 110 x 55, 120 x 60, 130 x 61, 130 x 65, 140 x 68, 150 x 70, 160 x 77, 165 x 80, 170 x 85, 180 x 90 in 200 x 100 cm (širina x višina). Izvirnik je širok 100,1 cm in visok 50,3 cm; naša mera 103 x 50 cm mu je najbližja, zato je slika na vaši steni skoraj natanko tako velika kot v muzeju. Široki format je narejen za dolgo pohištvo in dolge stene: nad kavč, predalnik, vzglavje postelje ali ob hodniku, kjer bi pokončna oljna slika delovala izgubljeno. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo.
Sredino platna postavite približno 150 cm od tal. Nad kavčem ali vzglavjem pustite med pohištvom in spodnjim robom 20 do 30 cm prostora.
Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?
Če nobena od 15 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri. Priporočamo, da razmerje ostane blizu dve proti ena kot na izvirniku, sicer se korenine stisnejo ali raztegnejo. Pošljite želeno širino in višino in povemo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.
Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Ogled slike na vaši lastni steni je naša ločena storitev umestitve v prostor. Ker je površina tako živahna, ji najbolj pristaja tanek črn profil ali preprost okvir iz naravnega lesa, posebej v sodobni notranjosti ali pisarni.
Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?
Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev in popravimo vse, kar ne ustreza. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.
Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Kot darilo so Drevesne korenine primerne za nekoga, ki ima rad naravo, vrtove ali sodobno umetnost. Če niste prepričani glede mere, je na voljo darilni bon, s katerim obdarjeni izbere sam.
Pogosta vprašanja
Kje je danes izvirnik slike Drevesne korenine?
V Van Gogh Museumu v Amsterdamu, kjer je trenutno na ogled pod inventarno številko s0195V1962. Sliko hrani fundacija Vincent van Gogh, tja pa je prišla po poti Van Goghove družine: od brata Thea prek Theove vdove Jo van Gogh-Bonger in njunega sina. V muzeju visi od njegovega odprtja leta 1973.
Kdaj in kje je Van Gogh naslikal Drevesne korenine?
Julija 1890 v Auvers-sur-Oise, majhnem kraju severno od Pariza, kjer je preživel zadnje mesece življenja, potem ko je maja 1890 zapustil umobolnico v Saint-Rémyju. Motiv je bilo pobočje z drevesi za les v kamnolomu laporja na ulici rue Daubigny, približno 150 metrov od gostilne, v kateri je stanoval.
So Drevesne korenine zadnja Van Goghova slika?
Verjetno da. Van Gogh Museum jo imenuje verjetno njegovo zadnjo sliko in ni bila povsem dokončana. Andries Bonger, Theov svak, je zapisal, da je Vincent zjutraj pred smrtjo naslikal gozdni prizor, poln sonca in življenja. Povsem zanesljivo tega ne more trditi nihče, zato muzej obdrži besedo verjetno.
Kaj natančno vidimo na sliki Drevesne korenine?
Pobočje, gledano od zelo blizu: modra in modro vijolična drevesna debla, korenine, ki se zvijajo po peščeno okrasti zemlji, rjasto rdeče lise gole prsti in šope zelenega listja. Ni neba ne obzorja, debla pa odreže zgornji rob. Zato je slika najprej videti kot vzorec barv in šele nato postane pokrajina.
Ali so Drevesne korenine abstraktna slika?
Ne, prikazujejo resničen kraj, a so abstrakciji zelo blizu. Muzej opiše, da je slika na prvi pogled videti kot splet svetlih barv in domišljijskih abstraktnih oblik. Avtorja Wouter van der Veen in Knapp sta v njej videla napoved abstraktnega slikarstva in nemškega ekspresionizma, ker je tu slika sama pomembnejša od motiva.
Kako vemo, kje so nastale Drevesne korenine?
Po stari razglednici in fotografiji. Leta 2020 je Wouter van der Veen z Inštituta Van Gogh prepoznal pobočje na zgodovinski razglednici ulice rue Daubigny v Auversu, leta 2021 pa je mesto potrdil s fotografijo iz okoli leta 1907. Drevesa in korenine na tem pobočju se ujemajo s sliko, približno 150 metrov od gostilne Auberge Ravoux.
So Drevesne korenine kdaj ukradli?
Da, enkrat. Štirinajstega aprila 1991 so bile Drevesne korenine med dvajsetimi slikami, ukradenimi iz Van Gogh Museuma v Amsterdamu, in so jih našli. Danes spet visijo v muzeju in so trenutno na ogled, tako da si lahko izvirnik ogledate v Amsterdamu, preden ali potem ko naročite svojo ročno naslikano različico.
Kako velik je izvirnik slike Drevesne korenine?
Izvirnik je visok 50,3 cm in širok 100,1 cm, format dvojnega kvadrata, dvakrat širši kot visok. Naša mera 103 x 50 cm mu je najbližja. Ker je format tako dolg, ta umetniška slika zelo dobro deluje tudi večja, v merah 160 x 77 ali 180 x 90 cm nad kavčem ali 200 x 100 cm na veliki steni.
Ali imajo vaše Drevesne korenine reliefne poteze čopiča kot izvirnik?
Da. Našo sliko slikamo v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku. Najbolj se to vidi na modrih deblih, zvitih koreninah in kratkih potezah trave, kjer relief ujame svetlobo. Tiskana kopija tega reliefa nima, saj je njena površina povsem ravna.
- Motiv: modra drevesna debla in zvite korenine na peščenem pobočju, s šopi zelenega listja, od zelo blizu.
- Izvirnik: julij 1890, Auvers-sur-Oise, 50,3 x 100,1 cm, Van Gogh Museum, Amsterdam.
- Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 15 merah, od 80 x 40 do 200 x 100 cm, ali po meri.
- Dobro je vedeti: pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.









































