Vincent van Gogh – Cvetoči mandljevec

Cvetoči mandljevec je slika, ki jo je Vincent van Gogh februarja 1890 v Saint-Rémy-de-Provence naslikal kot darilo novorojenemu nečaku: velike veje belega mandljevega cvetja pred jasnim modrim nebom. Izvirnik meri 73,3 x 92,4 cm in visi v Muzeju Van Gogh (Van Gogh Museum) v Amsterdamu, ki ga je ustanovil prav ta nečak. Pri nas ga ročno naslikamo v olju na platnu, v petnajstih merah od 50 x 40 do 190 x 151 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Cvetoči mandljevec – Vincent van Gogh

Kaj prikazuje Cvetoči mandljevec?

Na sliki ni tal, ni debla in ni obzorja: samo veje mandljevca, videne od spodaj, ki prečkajo modro nebo od roba do roba. Debela, zvita veja pride z desne spodaj, iz nje pa se na vse strani razraščajo tanjše vejice, nekatere od njih rob platna odreže, kot da bi drevo raslo naprej čez okvir.

Na vejah sedijo beli cvetovi z rahlim rožnatim nadihom, nekateri povsem odprti, drugi še v popkih. Veje je Van Gogh obrisal s temnimi črtami in jih zapolnil z zelenimi in rjavimi toni, nebo pa naslikal v številnih odtenkih modre in turkizne, ponekod svetlejše, drugje globlje.

Zakaj je Van Gogh Cvetoči mandljevec naslikal za nečaka?

Brat Theo mu je 31. januarja 1890 iz Pariza sporočil, da je njegova žena Jo rodila sina Vincenta Willema, in dodal: »Kot sva ti rekla, ga bova poimenovala po tebi, in želim si, da bi bil tako odločen in pogumen kot ti.« Van Gogh je takrat živel v umobolnici v Saint-Rémy-de-Provence, kamor je maja 1889 odšel po lastni volji.

Novica ga je ganila. Materi je pisal, da bi raje videl, da bi dečka poimenovali po njunem očetu, a da je takoj začel sliko zanj, ki naj bi visela v spalnici staršev: velike veje belega mandljevega cvetja pred modrim nebom. Delal je mirno, dokler ga ni prekinil nov napad bolezni. Aprila 1890 je dokončano platno poslal v Pariz.

Kaj pomeni Cvetoči mandljevec in zakaj je nebo tako modro?

Pomen je v drevesu. Mandljevec je eno prvih dreves, ki spomladi zacvetijo, pogosto še v mrzlih nočeh, in Muzej Van Gogh ga opiše kot simbol novega življenja. Za sliko, ki praznuje rojstvo, je to vse sporočilo.

Modro nebo je Van Goghova lastna izbira, saj je sliko materi opisal prav tako. Belemu cvetju daje močno, enakomerno ozadje, zato se vsak cvet in vsaka veja jasno odražata. Muzej opozarja tudi na japonsko grafiko, od katere je prevzel motiv, krepke obrise in postavitev drevesa v kompoziciji. Van Gogh je zbiral japonske lesoreze in po njihovem zgledu so veje tu videne od blizu pred enotnim ozadjem.

Kje visi izvirni Cvetoči mandljevec in kako je prišel tja?

Izvirnik visi v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu pod inventarno številko s0176V1962. Nikoli ni bil prodan. Aprila 1890 ga je Van Gogh poslal Theu v Pariz; po Theovi smrti januarja 1891 je ostal pri njegovi vdovi Jo in sinu, prav tistemu Vincentu Willemu, za katerega je nastal.

Muzej zapiše, da je bilo to delo družini Van Gogh najbolj pri srcu. Leta 1962 je Vincent Willem družinsko zbirko prenesel na Fundacijo Vincent van Gogh, in ko je 2. junija 1973 v Amsterdamu odprl vrata Muzej Van Gogh, je slika tja prišla v trajno izposojo. Darilo za dojenčka tako visi v muzeju, ki ga je ta dojenček ustanovil.

Cvetoči mandljevec ali sadovnjaki iz Arlesa – kateri je kateri?

Drevo na tej sliki je mandljevec, ne češnja, čeprav belo cvetje pred modrim nebom hitro spomni na japonske češnjeve cvetove. Cvetoča drevesa je Van Gogh slikal tudi v drugi seriji: ko je marca 1888 prišel v Arles, so sadovnjaki ravno začeli cveteti, in v enem mesecu je naslikal štirinajst slik cvetočih marelic, breskev in sliv, celih dreves sredi polj. Cvetoči mandljevec iz leta 1890 je drugačen: brez sadovnjaka in brez tal, samo veje pred nebom. Če želite ta bližnji, mirni pogled, izberite tega.

Za še eno cvetlično sliko iz Saint-Rémyja z japonskim pridihom poglejte Perunike, naslikane na vrtu umobolnice maja 1889. Iz istih let slikamo tudi Zvezdno noč, Ciprese in, za rumeno namesto modre, Sončnice I.

Kako nastane naš ročno naslikani Cvetoči mandljevec?

Slikar najprej položi nebo v vseh njegovih modrih tonih, nato zariše veje s temnimi obrisi, na koncu pa nanje enega za drugim postavi cvetove. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku, vsak cvetni list pa ima svoj majhen relief.

Video na vrhu strani je naš lastni posnetek dokončane slike: najprej bližnji posnetek naslikanih cvetov, nato vsa slika v okvirju na stojalu v naši delavnici. Na prvi fotografiji in na naslednjih treh je slika prikazana v prostoru: naša dokončana slika v zlatem okvirju visi nad leseno jedilno mizo s stoli, posneta iz različnih zornih kotov. Peta fotografija pokaže uokvirjeno sliko na steni od strani, da vidite globino okvirja. Na šesti fotografiji je bližnji posnetek cvetov, kjer se lepo vidi reliefna barva cvetnih listov in vej. Zadnji dve pokažeta sliko v srebrnem okvirju na stojalu, najprej poševno in nato od spredaj.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši pa so poteze in plasti barve resnične.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: nad kavč ali zakonsko posteljo 120 x 90 ali 130 x 106 cm, nad komodo ali v manjšo sobo 70 x 60 ali 80 x 60 cm, za veliko prazno steno pa od 160 x 127 cm navzgor. Ležeči format se lepo umesti nad dolgo, nizko pohištvo, mirna modrina pa sodi tudi v spalnico, kot si je zamislil Van Gogh.

Na voljo je petnajst mer: 50 x 40, 55 x 45, 60 x 50, 70 x 60, 80 x 60, 90 x 70, 105 x 83, 120 x 90, 130 x 106, 136 x 116, 150 x 120, 160 x 127, 170 x 134, 180 x 142 in 190 x 151 cm. Mera 90 x 70 cm je najbližja izvirniku, ki je širok 92,4 cm in visok 73,3 cm. Manjša oljna slika sodi na hodnik ali v otroško sobo, največje mere pa v velik dnevni prostor ali na stopnišče. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo; pri kavču, širokem 180 cm, je to 120 cm.

Sredino platna postavite približno 150 cm od tal, nad kavčem ali vzglavjem pa pustite 20 do 30 cm prostora.

Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?

Če nobena od petnajstih mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri. Priporočamo, da ostane razmerje blizu izvirnika, da veje na nebu ohranijo svoj prostor. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo slika videti prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor. Zlat okvir modrino ogreje, kot na fotografijah v prostoru, srebrn pa jo ohrani hladno in svetlo, kot na stojalu.

Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Rok dobave piše ob vsaki meri. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev; če kaj ne ustreza, popravimo, dokler je platno še v naši delavnici. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Cvetoči mandljevec je nastal kot darilo ob rojstvu, zato je primeren tudi za darilo ob prihodu dojenčka ali za nov dom. Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Če želite, da prejemnik izbere sam, je na voljo darilni bon za mero in motiv po njegovi izbiri.

Pogosta vprašanja

Kje je danes izvirni Cvetoči mandljevec Van Gogha?

V Muzeju Van Gogh v Amsterdamu, pod inventarno številko s0176V1962. Tja je prišel iz same družine Van Gogh: naslikan je bil za Theovega sina Vincenta Willema, ki je pozneje muzej ustanovil, in tam je v trajni izposoji, odkar so muzej odprli leta 1973. Nikoli ni bil prodan.

Kdaj in kje je Van Gogh naslikal Cvetoči mandljevec?

Februarja 1890 v Saint-Rémy-de-Provence na jugu Francije, kjer je živel v umobolnici Saint-Paul-de-Mausole. Začel ga je takoj, ko je konec januarja izvedel za rojstvo nečaka, aprila pa je dokončano platno poslal bratu v Pariz. Nastal je le nekaj mesecev pred slikarjevo smrtjo julija 1890.

Zakaj je Van Gogh naslikal Cvetoči mandljevec?

Kot darilo bratu Theu in svakinji Jo, ki se jima je 31. januarja 1890 rodil sin in sta ga poimenovala Vincent, po njem. Materi je pisal, da je takoj začel sliko za otroka, ki naj bi visela v spalnici staršev: velike veje belega mandljevega cvetja pred modrim nebom.

Kaj simbolizira Cvetoči mandljevec?

Novo življenje. Mandljevec zacveti med prvimi drevesi, čisto na začetku pomladi, in Muzej Van Gogh ga imenuje simbol novega življenja. Ker je slika nastala za novorojenega otroka, cvetoče veje pomenijo nov začetek: voščilo za otrokovo življenje, izrečeno z barvo namesto z besedami.

Je na sliki Cvetoči mandljevec češnja ali mandljevec?

Mandljevec. Van Gogh je sam pisal o mandljevem cvetju, slika pa kaže bele, rahlo rožnate cvetove mandljevca. Zaradi japonskega videza ga pogosto zamenjajo s češnjevim cvetjem. Cvetoči sadovnjaki z marelicami, breskvami in slivami, ki jih je naslikal v Arlesu leta 1888, so druga serija, nastala dve leti prej.

Zakaj je nebo na sliki Cvetoči mandljevec modro?

Ker si ga je Van Gogh tako zamislil: v pismu je opisal belo mandljevo cvetje pred modrim nebom. Enakomerna modrina v številnih odtenkih, od globoke do turkizne, daje vsakemu belemu cvetu in temni veji jasno ozadje, na katerem se odraža, po zgledu japonskih grafik, ki jih je občudoval.

Kako so japonske grafike vplivale na Cvetoči mandljevec?

Močno. Muzej Van Gogh navaja, da je motiv, krepke obrise in postavitev drevesa prevzel od japonske grafike. Takih grafik je zbral na stotine. Kot one tudi ta slika pokaže veje od blizu pred enotnim ozadjem, obrisane s temnimi črtami, brez tal in brez senc.

Ali je Van Gogh Cvetoči mandljevec naslikal večkrat?

Ta velika slika vej pred nebom obstaja le enkrat. V Arlesu je leta 1888 naslikal še majhno vejico mandljevca v kozarcu in drobno cvetoče mandljevo drevo, a to sta drugi, precej manjši deli. O celotni skupini piše angleška Wikipedija.

Ali je vaš Cvetoči mandljevec tisk?

Ne. Vsako sliko ročno naslika slikar, v olju na platnu in z debelim, reliefnim nanosom barve, kot ga je uporabljal Van Gogh.

Ali ima vaš Cvetoči mandljevec reliefne poteze čopiča kot izvirnik?

Da. Cvetoči mandljevec slikamo v tehniki impasto, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku, v cvetnih listih vsakega cveta in v zvitih vejah. Dobro se to vidi na bližnjem posnetku na tej strani.

• Motiv: veje mandljevca v belem cvetju pred modrim nebom.
• Izvirnik: februar 1890, 73,3 x 92,4 cm, Muzej Van Gogh, Amsterdam.
• Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v petnajstih merah, od 50 x 40 do 190 x 151 cm, ali po meri.