Edvard Munch – Smrtni boj

Smrtni boj

Smrtni boj Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1915, ki jo pod inventarno številko MM.M.00002 hrani Munchov muzej (Munchmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 231 x 174 cm. Ob levem robu stoji postelja z umirajočim, desni dve tretjini pa zapolnjuje pet postav v temnih oblekah; nobena od njih ne gleda proti postelji.

Postelja teče poševno v prizor od levega roba. Ob njenem vzglavju stoji temno rjavo črno posteljno ogrodje s struženimi stebrički. Na postelji leži postava z glavo levo na bledi blazini; obraz je bledo zelenkasto siv, oči so zaprte, lasje temni, telo pa pokriva bledo modro zelena rjuha. Čez posteljo je razgrnjena rdeče in vijoličasto vzorčasta odeja s temno rdečimi in škrlatnimi polji, ki je najmočnejša barva v spodnji polovici platna.

Ob spodnjem robu je bledo modro zelena posteljnina, na njej pa drobne stvari: temen načečkan predmet, bledo rumeno bela okrogla oblika, ki se bere kot umivalnik ali krožnik, in bledo oker oblika v samem kotu. Nič od tega ni izrisano do konca; vse je nakazano z nekaj potezami.

Desni dve tretjini zapolnjuje pet postav, stisnjenih druga ob drugo, vse v temno zeleno črnih oblačilih. Skrajno levo v skupini je drobna, otroška postava s ploskim bledo sivo modrim obrazom in temnimi postriženimi lasmi, ki gleda naravnost ven. Ob njej je postava s spetimi lasmi in nagnjeno glavo, z bledo zelenim obrazom, ki si na usta pritiska rožnato rdečo krpo. V sredini desno stoji večja postava z rdeče rjavim, surovo obdelanim obrazom, temnimi očesnimi votlinami in brki; roke ima dvignjene in sklenjene pred prsmi, dlani pa so naslikane bledo zeleno belo. Skrajno desno je postava z zelo bledim mentolno zelenim obrazom in široko odprtimi temnimi očmi. Za njimi se vidi še ena temna glava.

Ozadje nosi tapeta: toplo kremno oker podlaga, posuta z velikimi ovalnimi madeži rdeče, rožnate, oranžne in sivo vijoličaste barve, kot bi bili cvetni listi ali packe. Proti desni se stena stemni v globoko škrlatno rjavo. Prav ta vesela tapeta ob temnih postavah je tisto, kar prizoru vzame vsako slovesnost. Motiv obstaja dvakrat: naše platno v Oslu in manjša različica iz istega leta v Državnem muzeju za umetnost v Kopenhagnu, ki meri 182,4 x 140,3 cm. To ni Smrt v bolniški sobi, drug in starejši motiv, ki ga na tej polici že prodajamo v različici Nacionalnega muzeja.

Nanos je pozen, širok in suh. Barva je mat, ponekod tako tanka, da se skozi njo vidi tkanje, drugod pa nabrana v gostih potezah, zlasti na obrazih, ki so edini res izdelan del. Tapeta je natapkana z ločenimi dotiki čopiča, odeja postavljena z nekaj širokimi zamahi. Ob levem robu se vidi svetel pas in odrgnine. Poteze se nikjer ne zlijejo; vse ostaja vidno kot poteza.

Naša ročno naslikana reprodukcija nastane z oljnimi barvami na platnu, potezo za potezo, in nikoli ni tiskana. Ker vsako platno nastane posebej za naročilo, se dve nikoli ne ujemata do potankosti; drobne razlike v nanosu so znak človeške roke in ne napaka. Umetnine na platnu s takim motivom so zahtevne v obrazih, saj mora vsak ostati maska z lastno barvo in se ne sme zgladiti v portret.

Ker je izvirnik velik in ležeč, slika potrebuje dolgo mirno steno in dovolj odmika, da se pet obrazov bere kot skupina. Zaradi teme prizora ji ustreza svetla topla stena, ki tapeto odpre; na temni podlagi se desna polovica zapre v eno samo črnino. Obesite jo v višini oči, saj postave stojijo in gledajo naravnost ven. Svetloba naj bo enakomerna in ne premočna; ostra luč mat površino splošči in obrazom vzame barvo.

Na voljo je deset velikosti od 50 x 37 cm do 231 x 180 cm, kar je po širini prav mera izvirnika, poleg tega pa tudi mera po meri; vsako platno lahko naročite z okvirjem ali brez njega. Več slikarjevih del najdete v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in delu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.