Edvard Munch – Avtoportret s cigareto

Avtoportret s cigareto

Avtoportret s cigareto Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1895, ki jo pod inventarno številko NG.M.00470 hrani Nacionalni muzej (Nasjonalmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 85,5 x 110,5 cm in stoji pokončno. Slikar se je naslikal do pasu, obrnjen naravnost proti gledalcu, s cigareto med prsti dvignjene roke.

Nosi temno obleko z belim ovratnikom in temnim metuljčkom. Desno roko je dvignil predse čez prsi; med prsti tli cigareta, dim pa se dviga kot tanka svetla nit ob desni strani glave. Obraz in roka sta osvetljena od spodaj, kakor od rampe, tako da so lica in čelo najsvetlejša ploskev na platnu. Oči so široko odprte in gledajo naravnost ven. Spodnji del telesa se razpusti v modrikasto sive in vijoličaste navpične vleke, tako da postava proti spodnjemu robu dobesedno izgine v ozadje. Ozadje samo je dimno modro sivo polje brez prostora in brez predmetov; okoli glave se svetloba nekoliko zgosti in deluje kot bled sij. Postava zavzame skoraj vso višino platna in je postavljena nekoliko levo od sredine, tako da ostane na desni prostor za dvigajoči se dim. Nič drugega ni: ne pohištva, ne okna, ne tal, po katerih bi merili razdaljo.

Platno je signirano in datirano: E.Munch 1895. Slikar je bil takrat enaintridesetleten in je imel za seboj razgibano berlinsko obdobje. Osvetlitev portretiranca od spodaj je bila v portretistiki tistih let nenavadna, prav tako pa tudi to, da se telo na robovih izgubi v ozadje – za avtoportret nenavadno odkrita podoba negotovosti. Devetdeseta leta so bila zanj obdobje, ko je nastala večina njegovih najbolj znanih motivov, in ta avtoportret sodi natanko vanj.

Munch je barvo nanašal tanko in tekoče. Ob spodnjem robu platna so še vedno vidni curki barve, ki so stekli navzdol, in slikar jih ni odstranil. Roka s cigareto je najsvetlejši del slike in pritegne oko prej kakor obraz; prav ta poudarek je delu dal naslov. Poteze so dolge in navpične, tako da se obleka in ozadje spajata v eno samo gibanje. Paleta je zožena na modro sivo, črno, belo in topel ton kože; zunaj obraza in roke ni nobene čiste barve. Prav zaradi te odpovedi barvi obraz deluje tako izpostavljeno.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo s čopičem, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsaka naslikana za svoje naročilo, se toni in potege med posameznimi platni rahlo razlikujejo; te majhne razlike so znamenje roke in ne napaka. Najtežji del je tu prehod med obrazom in ozadjem, ki mora ostati mehak, ne da bi se obraz izgubil. Kot umetniška reprodukcija zahteva ta motiv predvsem mirno roko pri svetlobi na licih.

Slika je temna in zbrana, zato deluje najbolje na mirni steni zunaj neposredne svetlobe: v delovnem prostoru, knjižnici ali na hodniku, kjer jo je mogoče gledati od blizu. Modrikasto siva in črna se dobro ujemata s temnejšim lesom in svetlimi stenami. Ker je motiv en sam obraz, ne potrebuje soseda in dobro prenese samostojno obešanje. Kot stensko dekoracijo je ne postavljajte nasproti oknu, saj bi odsev pojedel prav tiste najtemnejše dele, iz katerih se postava dviga. Motiv je pokončen in tesno kadriran, zato dobro prenese tudi ožjo steno, nišo ali steno ob stopnišču, kjer ga gledalec sreča od blizu.

Na voljo je deset velikosti in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez njega. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, kjer na tem motivu preizkusite letve in barve; ozek temen okvir tu deluje bolje kakor širok in svetel. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.