Edvard Munch – Konj v galopu

Konj v galopu

Konj v galopu Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1912, ki jo pod inventarno številko MM.M.00541 hrani Munchov muzej (Munchmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 110,5 x 135,5 cm. Prizor je zasnežena cesta pozimi, po kateri naravnost proti gledalcu dirja vprežni konj.

Konj zavzema sredino platna in je naslikan tako, da se zdi, kot da bo vsak hip stopil iz slike. Dlaka je rjava z oranžnimi in rdečkastimi žarki, griva je temno rjava in razmršena, gobec pa je potisnjen naprej in navzdol. Oko je široko odprto in belo obrobljeno, nozdrvi so razširjene. Okoli vratu in prsi ima modro zelen komat, ob bokih pa se vidita sivo vijolična drogova vprege, ki se spuščata nazaj iz prizora.

Noge so ujete sredi koraka: sprednji nogi sta iztegnjeni narazen, zadnji se odrivata, kopita pa so temna in zabrisana, kot da se premikajo prehitro za oko. Pod njimi je sneg razrit v modre, sive in vijolične sledi.

Levo ob robu stojijo tri postave. Prva je moški v temno modrem plašču in modrem klobuku z rdečkastim obrazom, za njim je bledejša postava v kremni barvi, še dlje zadaj pa temna postava v modrem in črnem z razprtimi rokami. Desno stoji manjša postava v vijoličnem plašču s temnimi lasmi, za njo pa se dviga modro zelena strmina s temnim drevjem. V zgornjem delu se med snegom vidi drobna stavba z rdečo streho, više pa se vlečejo sledi in drog ob poti. Zgoraj desno je slikarjev podpis.

Nanos je debel, mokro v mokro in odkrito potezast. Barva je ponekod nanesena tako gosto, da poteza stoji nad platnom, drugod pa je razvlečena s širokim čopičem v dolge pasove. Sneg ni bel: sestavljen je iz modrih, lila, sivih in kremnih potez, ki druga ob drugi šele od daleč postanejo sneg. Prav ta grobost daje prizoru hitrost.

Zgradba prizora je preprosta in silovita. Konj tvori temno navpičnico sredi svetlega polja, ki jo poudarjata dve skupini majhnih postav ob straneh; nobena od njiju ne tekmuje s konjem. Diagonala ceste teče od zgornjega levega kota proti spodnjemu desnemu in prizoru daje smer, temna strmina desno pa zapre kompozicijo, da pogled ostane pri konju.

Vprega sama ostaja skoraj nevidna. Vidita se le drogova ob bokih in del jermenja, sani za konjem pa odreže rob platna, voznika pa sploh ni. Munch je izpustil vse, kar bi pogled zadržalo, zato se zdi, da konj prihaja sam. Tudi pogled je nizek in blizu, kot da gledalec stoji na sami cesti in se bo moral umakniti.

Naša izvedba je ročno naslikana z oljnimi barvami na platnu, potezo za potezo, in nikoli ni tiskana. Ker vsako platno nastane posebej za naročilo, se dve nikoli ne ujemata do potankosti; drobne razlike v nanosu so znak človeške roke in ne napaka. Reprodukcija znanih slikarjev je pri tem motivu zahtevna prav v snegu, saj mora ostati sestavljen iz vidnih barvnih potez; če se zgladi v belino, prizor izgubi vso hitrost.

Format je pokončen, prizor pa svetel in gibljiv, zato slika prenese tudi manjši prostor in ne potrebuje veliko odmika. Dobro deluje v dnevni sobi, v hodniku ali v otroški sobi, saj je motiv razumljiv na prvi pogled. Podlaga naj bo mirna in svetla; močno vzorčena stena se s snegom ne ujame. Obesite jo v višini oči, svetloba pa naj bo enakomerna, da modrine v snegu ne posivijo.

Na voljo je deset velikosti od 40 x 50 cm do 205 x 249 cm, med njimi tudi mera izvirnika 110 x 135 cm, poleg tega pa še mera po meri; vsako platno lahko naročite z okvirjem ali brez njega. Več slikarjevih del najdete v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in delu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.