Opis
Maratova smrt
Maratova smrt Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1907, ki jo pod inventarno številko MM.M.00351 hrani Munchov muzej (Munchmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 199 x 150 cm. Prizor je soba s posteljo: na njej leži mrtev moški, pred njo pa pokončno stoji naga ženska, obrnjena naravnost proti gledalcu.
Moško telo leži počez čez spodnjo polovico platna. Glava je skrajno levo, zvrnjena nazaj čez rob postelje, s temnimi lasmi in obrazom, ki se komaj razbere. Roki sta razprti vstran, dlani odprti navzgor. Polt je bleda z zelenkasto sivimi sencami, obris pa je risan z dolgimi rjavimi in rdečimi potezami, ki tečejo skozi telo in ga povezujejo z rjuho pod njim.
Ženska stoji desno od sredine in zavzema vso višino prizora. Telo je bledo rožnato in kremno belo, ramena so ozka, roke ob telesu, dlani rahlo odprte. Lasje so dolgi in rdeče oranžni ter padajo čez obe rami. Obraz je majhen, oči temni in mirni, usta ozka. Ne kaže ne gibanja ne izraza; stoji tako, kot stoji navpičnica.
Posteljnina je bela z modrimi in sivimi sencami. Po sredini se razliva močan rdeč madež, ob spodnjem levem robu pa je večja rdeča ploskev, obrobljena z belino. Rdeča je edina res nasičena barva v prizoru in se ponovi le v drobnih pikah zgoraj levo in v sadežih na desni.
Ozadje je temna modro zelena stena, po kateri so zgoraj levo raztresene rdeče pike. Zgoraj desno teče svetel zelen navpičen pas z rdečimi črticami. V desnem ospredju je rožnato vijolična ploskev z drobnim vzorcem, na njej pa temen predmet, rumena polkrožna oblika in okrogel pladenj s tremi zeleno rdečimi sadeži. Ob spodnjem robu teče ozek oker rjav pas tal.
Nanos je tanek in drgnjen. Barva je razvlečena z velikim čopičem v dolge vodoravne pasove, ki se ne skrivajo, in ponekod se skozi njo vidi tkanje platna. Nič ni zglajeno: obrisi so odprti, telesi pa nastajata iz istih potez kot rjuha in stena, tako da se figuri ne odlepita od prostora, ampak sta z njim spleteni.
Zgradba prizora je preprosta in trda. Ženska tvori navpičnico natanko sredi platna, moško telo pa vodoravnico čez spodnjo polovico; skupaj sestavljata križ, ki drži celotno površino. Nič ne kaže, kaj se je zgodilo prej in kaj bo sledilo. Munch je odstranil vsako pripoved in pustil samo dve telesi, rdečo liso in pogled, ki se vrača gledalcu.
Naša izvedba je ročno naslikana z oljnimi barvami na platnu, potezo za potezo, in nikoli ni tiskana. Ker vsako platno nastane posebej za naročilo, se dve nikoli ne ujemata do potankosti; drobne razlike v nanosu so znak človeške roke in ne napaka. Reprodukcija znanih slikarjev je pri tem motivu zahtevna v redkem nanosu, saj mora barva ostati tanka in drgnjena; če se nanese gosto, prizor izgubi surovost in postane gladek.
Format je ležeč in velik, prizor pa temen in mrkih barv, zato slika potrebuje dolgo steno in nekaj odmika, da se telesi in rdeča lisa uravnotežijo. Dobro deluje v prostorni dnevni sobi, v galerijskem hodniku ali v pisarni, manj pa v spalnici ali jedilnici. Podlaga naj bo svetla in mirna, saj temna stena zeleno ozadje pogoltne. Obesite jo v višini oči, svetloba pa naj bo enakomerna in nevtralna.
Na voljo je deset velikosti od 50 x 37 cm do 231 x 180 cm, med njimi tudi mera izvirnika 200 x 150 cm, poleg tega pa še mera po meri; vsako platno lahko naročite z okvirjem ali brez njega. Več slikarjevih del najdete v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in delu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.
| Leto nastanka: | 1907 |
| Originalna velikost: | 199 cm x 150 cm |
| Slikarski slog: | Ekspresionizem |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Nahaja se: | Munchov muzej (Munchmuseet), Oslo |









































