Edvard Munch – Rue Lafayette

Rue Lafayette

Rue Lafayette Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1891, ki jo pod inventarno številko NG.M.01725 hrani Nacionalni muzej (Nasjonalmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 73 x 92 cm in stoji pokončno. Prizor gleda z balkona navzdol na pariški bulvar: moški s cilindrom se naslanja na kovinsko ograjo in strmi v globino ulice.

Moški stoji ob levem robu, viden od zadaj in nekoliko s strani, v dolgem temnem plašču in s cilindrom na glavi. Obe roki je položil na ograjo in se rahlo nagnil naprej. Kovinska ograja teče čez celotno platno kot ostra diagonala, ki prizor razdeli na dvoje: zgoraj balkon in postava, spodaj ulica. Cestišče se strmo spušča proti desni in je obsijano s soncem; po njem se premikajo drobne figure in kočije, podane z nekaj potezami in brez obrazov. Levo se dvigajo visoke mestne fasade z vrstami oken, desno pa stojita rob balkona in bledo platno tende. Nebo se skoraj ne vidi; ves prostor zavzame ulica. Prizor nima sredine v običajnem pomenu: pogled steče po diagonali ograje navzdol in se nikjer ne ustavi, dokler ne pade na dno ulice. Prav zato slika deluje bolj kot ujet trenutek kakor kot urejena veduta.

Slikar je platno signiral in datiral: E.Munch 91. Delo pripada Munchovemu pariškemu obdobju, ko je stanoval na ulici Rue Lafayette in pogled slikal naravnost s svojega balkona. Nenavaden je predvsem zorni kot: gledalec stoji tik ob moškem in gleda navzdol z njim, tako da postane soudeleženec prizora in ne le opazovalec. Isto kompozicijo je Munch še istega leta ponovil v sliki Rue de Rivoli. Pariška leta so bila zanj čas učenja: gledal je, kaj počnejo francoski slikarji, in to preizkušal na lastnih motivih, preden se je vrnil k svojim severnim temam.

Poteza je tu drobna in razlomljena, sestavljena iz kratkih ločenih dotikov čopiča – Munchov odgovor na francoski impresionizem in neoimpresionizem, ki ju je v Parizu videl od blizu. Barva je svetla in zračna, kar je presenetljiv obraz za slikarja, ki je bolj znan po temnih severnih motivih. Ploskve se nikoli ne zlijejo; cestišče, fasade in tenda so zgrajeni iz istih drobnih potez, ki se razlikujejo le po barvi in smeri. Paleta je hladno svetla: opečnate in peščene fasade, modrikaste sence pod balkonom, zelenkasti in sivi toni na cestišču. Črne barve skoraj ni; še plašč moškega je zgrajen iz temno modrih in rjavih dotikov.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo s čopičem, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsako platno izdelano posebej, se toni in potege med izvedbami rahlo razlikujejo; te majhne razlike so znamenje roke in ne napaka. Najtežji del je tu cestišče, ki mora ostati sestavljeno iz posameznih dotikov in ne postati enotna svetla ploskev. Med umetninami na platnu spada ta motiv med tiste, kjer se izplača slikati počasi.

Format je pokončen, prizor pa svetel in živahen, zato se slika poda v dnevno sobo, jedilnico, pisarno ali hodnik, kjer prinese občutek odprtega okna. Najbolje ji služi svetla stena; pred temno steno svetloba cestišča izgubi moč. Obesite jo v višini oči ob enakomerni svetlobi, po možnosti tako, da nanjo ne pada neposreden sončni žarek. Kot reprodukcija znanih slikarjev deluje tudi v ožjem prostoru, saj je pogled sam usmerjen navzdol in ne v širino. Dobro se poda tudi nad delovno mizo, kjer je gledana od blizu in kjer se drobna poteza res vidi.

Na voljo je deset velikosti in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez njega. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, kjer na tem motivu preizkusite letve in barve; svetel, ozek okvir tu podpre zračnost prizora. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.