Edvard Munch – Zvezdna noč

Zvezdna noč

Zvezdna noč Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz let 1922–1924, ki jo pod inventarno številko MM.M.00032 hrani Munchov muzej (Munchmuseet) v Oslu. Izvirnik meri 100 x 120,5 cm in stoji pokončno. Prizor je nočna pokrajina, gledana z vzpetine: zgoraj gorijo velike zvezde, spodaj pa se razteza široko bledo zasneženo pobočje s potjo.

Zgornjo tretjino zavzema globoko modro zeleno nebo. Zvezde niso pike, ampak mehki obroči svetlobe v modri, beli in zelenkasti barvi, kakršne vidimo, kadar oko ni izostreno. Pod njimi teče svetlejši pas neba v zeleni in rožnati barvi, ki loči nebo od zemlje. Čez sredino se vleče temen greben, na njem pa se svetijo okna hiš: levo topla oranžna lisa, desno jasno rumeno okno. Levo od sredine stoji na grebenu temen iglavec. Spodnjo polovico zavzema široko bledo modro belo pobočje, po katerem se vije pot, ob njej pa teče ograja. Čisto spredaj ležijo težke temne oblike: kol, senca in temna gmota v desnem kotu. Prizor je zgrajen iz treh vodoravnih plasti – nebo, greben, sneg – ki jih poševnica poti in ograje poveže v globino. Človeka ni nikjer; edini znak življenja so osvetljena okna na grebenu, in prav zaradi njih je noč videti obljudena, čeprav v njej nihče ne stoji.

Prizor izvira iz okolice Munchove hiše na Ekelyju na robu tedanje Kristianije, kjer je preživel zadnja desetletja in nočno nebo naslikal večkrat. Muzej delo vodi kot Zvezdno noč iz let 1922–1924. Naj bo povedano jasno: Munchov muzej hrani več slik z naslovom Zvezdna noč, med njimi MM.M.00009 in MM.M.00187, najbolj znana Zvezdna noč iz leta 1893 pa je v muzeju Getty v Los Angelesu. Naša predloga je platno iz let 1922–1924, MM.M.00032, in nobeno od drugih. Nočno nebo je Munch v poznih letih slikal znova in znova, pogosto z istega mesta na svojem vrtu, tako da gre bolj za vrsto različic kakor za enkraten prizor.

Barva je nanesena mokro na mokro, v širokih vlekih, ki sledijo oblini pobočja. Sneg ni bel: sestavljen je iz bledo modre, sivkasto rožnate in zelenkaste, sence pa so vlečene v hladno modrino. Zvezde so zgrajene s krožnimi potezami okoli svetlega jedra, tako da se zdi, kakor bi svetloba sevala navzven. Ponekod je plast tako tanka, da se skozi njo vidi tkanina platna. Paleta je hladna in ozka: modrine, zelenkasti odtenki in bledo rožnata, iz katere se dvigneta le dve topli lisi osvetljenih oken. Prav ta dva drobna topla poudarka nosita vso napetost prizora.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo s čopičem, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsaka naslikana za svoje naročilo, se nobeni dve ne ujemata do zadnje podrobnosti; majhne razlike so znamenje roke. Najtežji del so tu zvezde, ki morajo ostati mehke in sevajoče, ne pa trde bele lise. Med reprodukcijami znanih slikarjev sodi ta motiv med tiste, kjer je razlika med dobro in odlično izvedbo prav v nebu.

Format je pokončen, razpoloženje pa mirno in hladno, zato se slika poda v spalnico, dnevno sobo ali delovni prostor, kjer je zvečer prižgana le namizna svetilka. Najbolje ji služi svetla, mirna stena; pred temno steno se modrina neba zlije z okolico in izgubi globino. Obesite jo v višini oči ob mehki, razpršeni svetlobi. Reprodukcija slike te velikosti dobro nosi tudi steno nad kavčem ali posteljo, kjer je gledana od blizu. Ker je motiv pokončen, se dobro poda tudi v ožji prostor ali na steno med dvema oknoma, kjer širša slika ne bi imela prostora.

Na voljo je deset velikosti in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez njega. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, kjer na tem motivu preizkusite letve in barve. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.