Edvard Munch – Pravljični gozd

Pravljični gozd

Pravljični gozd Edvarda Muncha je oljna slika na platnu iz leta 1901 ali 1902, ki jo pod inventarno številko NG.M.02237 hrani Nacionalni muzej (Nasjonalmuseet) v Oslu. Muzej navaja dve možni letnici in ne razpona, zato tudi mi pišemo 1901 ali 1902. Izvirnik meri 106,5 x 79 cm in prikazuje skupino otrok, ki jih vidimo od zadaj.

Otroci stojijo na robu travnate rebri in gledajo v gost smrekov gozd. Levo sta dva dečka v čepicah, v sredini postava v širokem belem klobuku, ob njej manjši otrok v svetlem pokrivalu, desno pa še ena temna figura. Nihče ni obrnjen proti nam; vsi so podani kot majhne, mehko naslikane oblike brez obrazov. Gozd se pred njimi dviga kot vrsta ostrih temnih koničastih oblik, ki tečejo čez celotno širino platna in prizor zaprejo kakor zid. Nad njim stoji bledo nebo s potegnjenimi oblaki, desno pa se navzdol odvija svetla pot, edina odprtina v sicer zaprtem prizoru. Prizor je razdeljen na tri vodoravne pasove – travo, gozd in nebo – med katerimi ni prehoda; drevesa se ne umikajo v globino, ampak stojijo kot ena sama ravnina tik za otroki.

Naslov pove, kako je Munch prizor razumel: gozd ni opisan botanično, ampak kot ozadje pravljice, v katero otroci gledajo, a vanjo še niso vstopili. Drevesa so zvedena na skoraj enake temne trikotnike, otroci pa so naslikani mehko in majhno; nasprotje med obojim nosi celotno napetost dela. Slika pripada Munchovim letom okoli 1900, ko je poleg velikih motivov Friza življenja slikal tudi pokrajine in prizore z otroki, pogosto v okolici Åsgårdstranda. Otroci so pri Munchu redko igrivi; tu stojijo mirno in gledajo, in prav ta mirnost daje prizoru pridih čakanja.

Barva je nanesena v širokih, mirnih ploskvah. Gozd je zgrajen iz nekaj temno zelenih in modrozelenih tonov, ki se skoraj ne razlikujejo, tako da se posamezno drevo izgubi v celoti. Trava spredaj je svetlejša in bolj razgibana, nebo pa je potegnjeno v dolgih vodoravnih vlekih. Ponekod je plast tanka in skozi njo se vidi tkanina platna. Robovi med pasovi niso risani, ampak nastanejo tam, kjer se dve barvi srečata; risbe v pravem pomenu na tej sliki skoraj ni.

Našo sliko slikar ročno naslika z oljem na platno, potezo za potezo s čopičem, po naročilu in nikoli s tiskom. Ker je vsako platno izdelano posebej, se toni in potege med izvedbami rahlo razlikujejo; te majhne razlike so znamenje roke in ne napaka. Najtežji del je tu gozd, ki mora ostati gost in enoten, ne da bi postal ploska temna ploskev brez globine. Kot umetniška reprodukcija zahteva ta motiv predvsem potrpljenje pri zelenih tonih.

Format je pokončen, razpoloženje pa mirno in nekoliko skrivnostno, zato se slika poda v otroško sobo, spalnico, dnevno sobo ali hodnik. Najbolje ji služi svetla topla stena, ki podpre bledo nebo; pred temno steno gozd izgubi svojo težo. Obesite jo v višini oči ob mehki svetlobi. Kot stensko dekoracijo jo je smiselno postaviti tja, kjer je gledana od blizu, saj se šele v bližini vidi, koliko različnih zelenih tonov nosi navidez enotni gozd. Zaradi pokončnega formata se dobro poda tudi ob vratih ali v ožjem prehodu.

Na voljo je deset velikosti in mera po želji, vsako platno pa je mogoče naročiti z okvirjem ali brez njega. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, kjer na tem motivu preizkusite letve in barve; svetla lesena letev tu deluje bolje kakor temna. Več slikarja je v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in slikarstvu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.