Edvard Munch – Zver

Zver

Zver Edvarda Muncha je umetniška slika iz leta 1901, ki jo pod inventarno številko KA 18,1965 hrani Muzej Sprengel v Hannovru. Izvirnik je naslikan z oljem na platno in meri 63,5 x 94,5 cm. Na njem sedi ženska, obrnjena naravnost proti gledalcu, z dolgimi temnimi lasmi, ki ji padajo čez obe rami.

Postava zavzema skoraj vso višino platna in je videna od blizu. Sedi vzravnano, gola do bokov, roke pa ima spuščene nizko, blizu naročja. Lasje so temno rjavi, skoraj črni, in padajo v težkih pramenih ob obeh straneh telesa, mimo pasu. Obraz je bled, z rožnatima licema, temnimi obrvmi in zelenkasto senco pod očmi; usta so majhna in zaprta, pogled pa gre naravnost ven in rahlo v njeno levo.

Telo je naslikano v toplih kremnih, rumenih, rožnatih in oranžnih tonih s širokimi potezami, ob straneh pa ga zasenčijo zelenkasto sivi odtenki. Ozadje ni prostor, temveč sestav barvnih ploskev: v zgornjem levem kotu gorčično olivna ploskev, levo od sredine temno modrozelena, na desni pa modra in turkizna v navpičnih potezah. V zgornjem desnem kotu se vije rdeča ukrivljena črta, edini nefiguralni znak na platnu. Spodaj levo je sivo modra ploskev. V spodnjem desnem kotu je rdeče rjav podpis. Ozadje nima ne tal ne stene, zato postava lebdi pred barvo namesto v prostoru. Lasje delujejo kot temen okvir okoli svetlega telesa in ga zapirajo z obeh strani.

Delo je v muzejskem zapisu vodeno kot sedeči akt, medtem ko ga naša polica in velik del literature navajata pod naslovom Zver; obe imeni se nanašata na isto sliko, zanesljivo pa jo določa inventarna številka. Tudi datacija ni povsem ustaljena: naša specifikacija navaja leto 1901, muzejski zapis pa delo umešča leto pozneje, v 1902. Munch je v teh letih naslikal vrsto sedečih aktov, pri katerih je ozadje opustil kot prostor in ga uporabil kot barvno ploskev.

Barva je nanesena hitro in v širokih zamahih, ki se ne skrivajo; ponekod se skozi njo vidi tkanje platna. Lasje so narejeni z dolgimi potezami od temena navzdol, telo pa z ravnimi, skoraj vodoravnimi potezami, ki mu dajejo mehkobo. Obrisov skoraj ni; oblike nastanejo iz razlike med toploto kože in hladom ozadja. Rdeča črta zgoraj desno je edini ostro potegnjen znak na sliki.

Naša reprodukcija je ročno naslikana z oljnimi barvami na platno, potezo za potezo, in nikoli ni tiskana. Ker vsako platno nastane posebej za naročilo, se dve nikoli ne ujemata do potankosti; drobne razlike v nanosu so znak človeške roke in ne napaka. Kot stenska slika je ta motiv zahteven zaradi kože, kjer se mora rumena prelivati v rožnato brez ostrih prehodov.

Format je pokončen in ozek, zato slika dobro deluje na ožji steni, v niši ali ob vratih, kjer ima okoli sebe nekaj praznine. Ker je koža topla, ozadje pa hladno, ji ustreza nevtralna stena – bela, svetlo siva ali peščena – ki nobene od obeh strani ne podvoji. Obesite jo v višini oči, saj je prizor zgrajen na neposrednem pogledu. Svetloba naj bo enakomerna in topla; hladna luč telesu vzame rumeno in ga potisne v sivino. Ker je motiv akt, ga velja obesiti tja, kjer gledalec sam izbere, da bo pred njim stal.

Na voljo je deset velikosti in tudi mera po meri, vsako platno pa lahko naročite z okvirjem ali brez njega. Več slikarjevih del najdete v galeriji Edvarda Muncha, o njegovem življenju in delu pa pišemo na blogu o Edvardu Munchu.