Henri Rousseau – Zajčji obed

Zajčji obed, 1908

Zid namesto džungle

To ni tropski prizor. Zgornji dve tretjini platna zapolnjuje rdeč opečnat zid, naslikan
opeko za opeko, s temnimi rjavimi fugami. Desno raste temno deblo, iz katerega se čez zgornji
rob slike upogne veja s svetlo zelenimi, prstasto deljenimi listi. Ob vznožju zidu rastejo
drobne temno zelene rastline. Prizor je torej pariški vrt na dvorišču, ne pragozd; prav ta
domačnost ga na naši polici loči od vsega drugega.

Zajec, zelje in korenja

Na sredini čepi sivo bel zajec s profila, z dvignjenim ušesom, in grize peresa korenčkove
čopke. Levo leži velika bledo zelena glava zelja, v ospredju pa sta dve živo oranžni korenji.
Tla so peščeno svetla in prazna. Vsi predmeti so postavljeni ločeno drug od drugega, tako da
platno deluje hkrati kot žanrski prizor in kot tihožitje. Rousseau je podpisal desni spodnji
vogal in dodal letnico 1908.

Živali brez zveri

Rousseaujeve živali si najpogosteje predstavljamo kot tigre in leve, a največ jih je
naslikal med domačimi. Zajec je tu obravnavan z isto frontalno mirnostjo kot njegove zveri:
brez gibanja, brez anekdote, postavljen v isto ravnino kot zelje in korenja. Isti mirni pogled
najdemo v Levji obed, le da je tam plen v levjih šapah.

Kje je nastalo

Rousseau je v tem obdobju živel in delal v Parizu, v skromnih razmerah, in slikal je tudi
manjše prizore, ki jih je bilo lažje prodati. Rastline je preučeval v rastlinjakih Jardin des
Plantes, tu pa mu rastlinjaka ni bilo treba: opečnat zid, zelje in korenje so bili pri roki.
Prav zaradi te bližine je risba tukaj natančnejša kot v katerem koli džungelskem platnu –
posamezne opeke je mogoče prešteti. Nasproten primer je Zmenek v gozdu.

Kako je zgrajena površina

Arsène Alexandre je zapisal, da je Rousseau vse tone posamezne slike zmešal naenkrat, še
preden se je lotil platna. Na tem majhnem platnu to pomeni, da so rdeča zidu, siva zajca,
bledo zelena zelja in oranžna korenja štiri ločene, med seboj neodvisne ploskve; nobena ni
podrejena skupni osvetlitvi. Površina je gladka, robovi ostri, senc skoraj ni.

Zbirka Barnes

Sliko hrani Fundacija Barnes v Filadelfiji pod inventarno številko BF578. Albert C. Barnes
je zbral največjo ameriško skupino Rousseaujevih del, med njimi tako velike džungle kot
majhne domače prizore, kar dobro pokaže, kako širok je bil njegov razpon. Drugo delo iz iste
zbirke na naši polici je Opice in papiga v pragozdu, zgodnejši pariški prizor pa Bregovi reke Bièvre pri Bicêtreju.

Naša reprodukcija

Sliko izdelamo ročno, kot ročno naslikano reprodukcijo v olju na platnu, po naročilu in v
velikosti, ki jo izberete. Ker gre za ročno delo, se vsak izvod nekoliko razlikuje od
prejšnjega; to ni tisk. Platno napnemo na lesen okvir in pripravimo za obešanje. Celotno zbirko najdete v galeriji Henri Rousseau.