Henri Rousseau – Veseli šaljivci

Veseli šaljivci – Henri Rousseau

Veseli šaljivci so džungelski prizor, v katerem ni nobene nevarnosti. Med gostim rastlinjem se zadržujejo opice, ob njih pa ptica, in prav nič se ne lovi in nič ne beži. Izvirnik hrani Philadelphia Museum of Art pod inventarno številko 1950-134-176; muzej ga datira v leto 1906 in navaja 145,7 cm višine in 113,3 cm širine. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju, na platnu, v osmih dimenzijah od 50 x 65 cm do 150 x 190 cm ali po vaši meri. Preden sliko odpošljemo, vam pošljemo fotografijo dokončanega platna v potrditev.

Kaj je na platnu?

Prizor je džungla, v njej pa so opice in ptica. To ni naš opis, ampak tisto, kar je o delu popisano: džungla, opice, ptica, in nič drugega. Povemo tako natančno, ker je pri tem slikarju mikavno opisovati več, kot je mogoče preveriti. Kar je pri prizoru mogoče videti in tudi opisati brez ugibanja, je postopek: listje je naslikano list za listom, vsak s svojim ostrim obrisom, in tisto zadaj je naslikano enako ostro kot tisto spredaj. Zato prizor nima globine, ki bi jo pričakovali, ampak deluje kot gosta stena, v katero so živali vstavljene. Isti postopek na širšem platnu prikazuje Ekvatorialna džungla.

Kdo so šaljivci iz naslova?

Naslov jih imenuje šaljivce, na platnu pa so opice. To je pri tem slikarju pomembna razlika: naslov prizoru pripiše razpoloženje, ki ga same živali ne kažejo. Opica, naslikana z ostrim obrisom in brez mimike, ne more biti videti vesela; veselost pride iz naslova in jo gledalec nato vidi v prizoru. Prav zato je to eno tistih del, kjer je naslov del slike in ne le njena oznaka. Če naslov odmislite, ostane mirna, skoraj tiha scena. Soroden prizor z živalmi in rastlinjem prikazuje Tropski gozd z opicami.

Kdaj je slika nastala?

Muzej jo datira v leto 1906, in sicer z eno samo letnico, ne z razponom in brez besedice okoli. To je vredno povedati, ker marsikatero delo tega slikarja ustanove datirajo previdneje, z razponom ali z zadržkom. Tu je zapis enoznačen, zato ga navajamo tako, kot je. Leto 1906 postavi platno v čas, ko se je slikar k džungli že vrnil in je te prizore slikal drugega za drugim.

Zakaj rastlinje ni ozadje?

Ker ni naslikano kot ozadje. V običajni sliki se to, kar je zadaj, zmehča, potemni ali zdrobi, da oko ve, kaj je blizu in kaj daleč. Tu se ne zgodi nič od tega: list v zadnji plasti je enako oster kot list v prvi, in barve se proti ozadju ne umaknejo. Posledica je, da rastlinje zasede celotno površino in da živali ne stojijo pred njim, ampak v njem. Prav zaradi tega je prizor mogoče gledati dolgo, ne da bi se oko kam usedlo: ni ene točke, h kateri bi slika vodila. Bolj dramatično različico iste zasnove prikazuje Lačni lev se vrže na antilopo.

Kaj slika pomeni?

Ker se ne zgodi nič, prizor ne pripoveduje, in ravno to je najlaže brati kot njegovo vsebino. Džungla je tu kraj, kjer je mogoče preprosto biti, ne kraj lova. Nekateri gledalci v tem vidijo šalo, ki jo obljublja naslov, drugi pa nekaj bolj nenavadnega: svet, ki je urejen preveč enakomerno, da bi bil resničen, in v katerem so živali bolj okras kot prebivalci. Oboje je mogoče zagovarjati in slika se za nobeno stran ne odloči. Več o slikarjevi poti najdete v našem članku o slikarju.

Kako je slika prišla v muzej?

Muzej navaja, da je delo prišlo v zbirko leta 1950 kot del zbirke Louise in Walterja Arensberga. To je edini podatek o poti platna, ki ga ustanova objavlja: nobenega naštevanja prejšnjih lastnikov, nobene prodajne zgodovine. Zato tudi mi ne navajamo ničesar drugega. Kar muzej objavlja poleg tega, so slikar, naslov, letnica, tehnika, mere, oddelek evropskega slikarstva in inventarna številka 1950-134-176. Vse to najdete v njegovem zapisu na strani o delu pri muzeju.

Kaj pomeni naivna umetnost pri tem delu?

Naivna umetnost je ime za slikarstvo samoukov, ki se niso šolali v akademskih delavnicah in se niso držali njihovih pravil o perspektivi, senčenju in anatomiji. Pri tem platnu se to vidi predvsem v tem, da ni zračne perspektive: rastlinje se proti ozadju ne izgublja. Rousseau je bil carinski uradnik in je resno začel slikati šele v štiridesetih letih. Oznaka naivna umetnost torej ne pomeni nevednosti, ampak slog, ki ga prepoznate na prvi pogled, in prav ta slog je tisto, kar se pri reprodukciji tega dela prenaša.

Kako nastane vaše platno pri nas?

Platno začnemo šele po vašem naročilu in ga izdelamo v naši delavnici v Sloveniji. Olje nanašamo v plasteh, od zadnjih plasti listja proti sprednjim in nazadnje proti živalim. Ker je vsak list naslikan posebej in se nič ne zabriše, je pri večjih dimenzijah to več tednov dela; prav tu se ročno delo najbolj pozna. Ne tiskamo in ne uporabljamo strojnega nanosa; ročno naslikano platno se od tiska loči že na dotik, saj je nanos barve viden in otipljiv. Platno napnemo na lesen podokvir in ga pripravimo za obešanje. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Henri Rousseau.

Katera dimenzija za katero steno?

Na voljo je osem dimenzij: 50 x 65, 60 x 75, 70 x 90, 80 x 100, 90 x 120, 113 x 146, 130 x 170 in 150 x 190 cm. Ker gre za pokončno platno z gostim vzorcem, potrebuje višino in nekaj mirne stene okoli sebe: med vrati in vogalom, ob stopnišču ali v veži. Za dnevno sobo je najpogostejša izbira 90 x 120 cm ali več. Pod 60 x 75 cm se listi začnejo zlivati v zeleno ploskev in prizor izgubi prav tisto, zaradi česar deluje. Dimenzija 113 x 146 cm je mera izvirnika, zaokrožena na cel centimeter.

Kako naročim dimenzije po meri, podokvir in okvir?

Dimenzije po meri naročite prek strani slika po naročilu, kjer vpišete želeno širino in višino. Pri tem motivu je razmerje stranic pomembno: prizor je pokončen in gost od roba do roba, zato se pri razširitvi ob straneh pojavi rastlinje, ki ga na predlogi ni, pri skrajšanju pa se izgubi zgornja plast listja. Zato pri nestandardnih merah predlagamo, da ohranimo razmerje in prilagodimo samo velikost. Platno je vedno napeto na lesen podokvir. Okvir ni vključen v ceno in ga izberete posebej.

Kako poteka dostava in kaj jamčimo?

Dostavljamo v Slovenijo, na Hrvaško, v Italijo, Avstrijo, na Madžarsko in v Nemčijo. Platno potuje zvito v trdem tulcu ali napeto na podokvir, odvisno od dimenzije, vedno z zaščitnim ovojem. Jamčimo, da je vsaka naša slika naslikana z roko in da boste fotografijo dokončanega dela videli pred odpremo; če na fotografiji kaj ni po vaši želji, sliko popravimo, preden zapusti delavnico. Rok izdelave je odvisen od dimenzije in ga potrdimo ob naročilu.

Pogosta vprašanja

Kje danes hranijo izvirnik?

V Philadelphia Museum of Art, pod inventarno številko 1950-134-176. Muzej navaja olje na platnu, 145,7 cm višine in 113,3 cm širine.

Katerega leta je slika nastala?

Muzej jo datira v leto 1906, z eno samo letnico, brez razpona in brez zadržka.

Kaj je na sliki pravzaprav upodobljeno?

Džungla, opice in ptica. Muzej za to delo ne objavlja opisa, zato več od tega ne trdimo.

Katera dimenzija je najbližja izvirniku?

Dimenzija 113 x 146 cm. Muzej za izvirnik navaja 113,3 cm širine in 145,7 cm višine.

Je to tisk?

Ne. Vsako platno je naslikano z roko, z oljnimi barvami, po naročilu. Nanos barve je viden in otipljiv, kar tisk ne more posnemati.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo 90 x 120 cm ali več, za ožjo steno 70 x 90 cm. Pokončni format potrebuje višino, ne širine.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, dimenzije po meri izdelamo brez pribitka za nestandardno velikost. Priporočamo, da ohranite razmerje stranic.

Kako je delo prišlo v muzej?

Leta 1950, kot del zbirke Louise in Walterja Arensberga. Drugih podatkov o poti platna muzej ne objavlja.

Si je izvirnik mogoče ogledati?

Muzej je javno dostopen, vendar zapis pove, da delo trenutno ni v stalni postavitvi. Pred obiskom preverite pri muzeju.

Kako je slika dostavljena?

Zvito v tulcu ali napeto na podokvir, s sledljivo pošiljko. Rok izdelave potrdimo ob naročilu.

Je slika primerna za darilo?

Prizor je miren in barvit, zato je hvaležna izbira za darilo. Če želite izbiro prepustiti obdarjencu, je na voljo darilni bon.

• Motiv: opice in ptica v gosti džungli, brez lova in brez dogodka
• Izvirnik: 1906, olje na platnu, 145,7 x 113,3 cm (višina x širina), Philadelphia Museum of Art, inv. 1950-134-176
• Naša izvedba: ročno naslikano olje, osem dimenzij od 50 x 65 do 150 x 190 cm ali mera po naročilu
• Zanimivost: veselost prizora pride iz naslova, ne z obrazov živali