Opis
Leonardo da Vinci – Avtoportret
Najbolj znana podoba Leonarda da Vincija sploh ni slika, ampak risba s sanguino – rdečo kredo na papirju, veliko 33,3 × 21,6 cm. Hrani jo Biblioteca Reale v Torinu, ki delo datira v leti 1517–1518, torej v Leonardova zadnja leta na dvoru Franca I. v Amboisu. Prav zato, ker je risba in ne slika, je danes eno najbolj krhkih del v evropskih zbirkah.
Je to res Leonardo?
Ime »avtoportret« izvira iz 19. stoletja. Naslonilo se je na podobnost med narisanim starcem in Leonardovim likom na Rafaelovi Atenski šoli ter na visoko kakovost risbe. Od druge polovice 20. stoletja pa poznavalci – med njimi Martin Kemp, Pietro Marani, Carlo Pedretti in Martin Clayton – opozarjajo, da narisani mož deluje starejši, kot je Leonardo sploh kdaj bil: umrl je pri 67 letih. Predlagani sta bili tudi drugi identifikaciji, najpogosteje njegov oče Piero da Vinci ali stric Francesco, saj sta oba učakala okoli osemdeset let. Ta ugovor pa se opira na zgodnejšo datacijo okoli 1510–1512; če drži datacija ustanove, ki risbo hrani, torej 1517–1518, je bil Leonardo star petinšestdeset ali šestinšestdeset let. Vprašanja ne zapiramo: napis »Leonardo da Vinci, portret sebe kot starca« je bil na list dodan pozneje, muzej pa delo dosledno imenuje Leonardov avtoportret.
Zakaj je skoraj nihče ni videl
List je močno prizadet od tako imenovanega foxinga – rjavkastih madežev. Dolgo so jih pripisovali železovim solem in vlagi; raziskava iz leta 2015 je pokazala, da na risbi ni dejavne glivične ali bakterijske okužbe, so pa na njej spore in glivični ostanki iz zraka. Restavratorji posega namenoma niso tvegali, dokler vzrok ni zanesljivo pojasnjen. Med drugo svetovno vojno so risbo iz Torina preselili v Rim in pri tem je utrpela škodo. Od leta 1998 počiva v trezorju s stalno temperaturo in vlago, javnosti pa je bila v zadnjem stoletju pokazana le nekajkrat – nazadnje leta 2012 v Venarii Reali, tri mesece in v posebni klimatizirani vitrini.
Naša ročno naslikana reprodukcija
Ker izvirnika tako rekoč ni mogoče videti, ima reprodukcija tu poseben smisel. Naša ročno naslikana slika na platnu prenese risbo v barvo in format, ki ga je mogoče obesiti na steno: vsak izvod naslikamo po naročilu v naši delavnici, nikoli ga ne natisnemo. Kot umetniška slika ali stenska slika se dobro znajde v delovnem kabinetu, knjižnici ali dnevnem prostoru. Če vas zanima Leonardova risarska plat, si oglejte še Svetega Hieronima v divjini in Poklon Svetih treh kraljev – obe deli sta ostali nedokončani in podris je na njiju še vedno viden; najbolj znano Leonardovo delo pa ostaja Mona Lisa.
- Izvirnik: sanguina (rdeča kreda) na papirju, 33,3 × 21,6 cm
- Datacija: 1517–1518 po zapisu ustanove, ki delo hrani
- Hrani: Biblioteca Reale, Torino – v trezorju s stalno klimo
- Naša izvedba: ročno naslikana na platnu, od 40 × 63 cm do 150 × 235 cm, od 600 €
