Paul Klee – Meje razuma

Meje razuma so slika Paula Kleeja iz leta 1927: visoko v toplem oranžno rožnatem soju lebdi temna rdečkasto rjava krogla, pod njo pa se tanka črta in lestev spuščata do gostega spleta drobnih črt, ploskev in trikotnikov na dnu. Izvirnik je tempera na platnu, velika 56,3 x 41,5 cm, hrani pa jo Pinakothek der Moderne v Münchnu. Naš slikar jo za vas z roko naslika na platno v olju ali akrilu, v 8 pokončnih velikostih od 30 x 40 do 151 x 200 cm ali po meri. Preden jo zapakiramo, vam pošljemo fotografijo dokončane slike.

Meje razuma – Paul Klee

Kaj prikazuje slika Meje razuma?

Ozadje je mehka meglica, ki je v zgornji polovici topla, oranžna in rožnata, proti robovom pa zbledi v kremasto in sivkasto belo. Na njej ni ne obzorja ne prostora, ki bi ga lahko izmerili, zato se zdi, da vse narisano plava v zraku. Površino prepredajo drobne razpoke, ki jih opazite šele od blizu.

Pri vrhu, natanko na sredini, visi popolnoma okrogla krogla temne, rdečkasto rjave barve, obrobljena s tanko črto. Tik pod njo se razlije modrosiva senca, kot bi krogla metala senco na meglo. Iz njenega spodnjega roba se spušča ravna, tanka črta, ob njej pa se v cikcaku lomita dve ozki lestvi, ki vodita navzdol.

Spodnjo polovico zavzema velik splet finih črt v rdečkasto rjavih, vijoličastih in sivih tonih. Iz njih se sestavljajo ploskve, ki se prekrivajo, stopnice, šrafure in majhni trikotniki, kot bi nekdo narisal načrt stavbe, ki se ne more odločiti za eno samo obliko. Na sredini spleta sta dve točki, podobni očesoma, povezujejo pa ju ozki žarki. Desno zgoraj je majhen ročno pisan napis s Kleejevim imenom in letnico.

Kaj pomeni naslov te slike?

Slika ne pove naravnost, kaj pomeni, naslov pa ponuja ključ. Zgoraj je ena sama čista oblika, popolna in negibna, spodaj pa množica črt, ki se križajo, lomijo in nikjer ne pridejo do konca. Med njima zeva prazen prostor, ki ga premosti le tanka črta z lestvama.

Angleška Wikipedija navaja, da mirnost popolne rdeče krogle, ki se zdi zamrznjena in lebdi v belem zgornjem delu, nasprotuje razgibani, zapleteni filigranski zgradbi črt spodaj. Veronique Greenwood je v reviji The Atlantic ta razmik razložila kot prepad med tem, kar zmore človeški razum, in željo, da bi vse do konca razumeli.

Kdor gleda, lahko v spodnjem spletu vidi um, ki gradi, računa in riše načrte, v krogli pa cilj, ki ostaja zunaj dosega. Lestvi se končata precej pod njo. Kaj krogla v resnici pomeni, slika ne razkrije, zato ostaja dovolj prostora za lastno branje.

Zakaj je ta slika tako znana?

Nastala je v Kleejevih letih na Bauhausu, ki jih angleška Wikipedija opisuje kot njegovo najplodnejše obdobje učitelja. Na tej šoli je Klee poučeval od januarja 1921 do aprila 1931, ob njem pa tudi Vasilij Kandinski.

Zaradi barv in zgradbe so jo primerjali z deli Kazimirja Maleviča.

Klee se je rodil leta 1879 v Münchenbuchseeju pri Bernu kot sin nemškega učitelja glasbe in švicarske pevke. Od otroštva je igral violino, tudi v orkestru, Rilke pa je menil, da so njegove risbe kot prepisi glasbe. Ob tej sliki marsikdo zasliši en dolg, miren ton zgoraj in gost zbor glasov spodaj.

Več o delu, njegovih lastnikih in razlagah prinaša članek o tej sliki na angleški Wikipediji, napisan v angleščini.

Kje je izvirnik in kako je prišel tja?

Izvirnik hrani Pinakothek der Moderne v Münchnu, kjer spada med Bavarske državne zbirke slik in ima inventarno številko 14234. Gre za tempero na platnu, visoko 56,3 cm in široko 41,5 cm.

Pot do muzeja je dobro znana. Leta 1928 jo je za svojo zasebno zbirko kupil trgovec z umetninami Alfred Flechtheim, leta 1931 pa jo je posodil Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku. Do leta 1958 sta jo dobila v last Theodor in Woty Werner, leta 1971 pa je z njuno zapuščino prišla v Bavarske državne zbirke slik.

Istega leta je Klee naslikal tudi sliko Variacije (progresivni motiv), skoraj kvadratno polje pasov, polnih drobnih vzporednih črt. Obe deli kažeta, kako zelo je tedaj tanka črta nosila celotno sliko.

Meje razuma ali kakšno drugo Kleejevo delo?

Meje razuma so umetniška slika za ljubitelje mirnih, zračnih sten: veliko toplega praznega prostora, ena sama temna krogla in fina risba, ki se razkrije šele od blizu. Sodijo v prostor, kjer se radi ustavite in razmislite, na primer v delovno sobo ali knjižnico.

Če imate raje gostejšo barvo, si oglejte sliko Arhitektura iz leta 1923, mesto iz mehkih barvnih pravokotnikov. Toplejše in bolj veselo je delo Orientalski vrt užitkov, posuto z drobnimi pikami cvetov na modro vijoličasti podlagi, nežna pa je slika Angel, še tipajoč iz leta 1939.

Druge slike Paula Kleeja iz naše ponudbe si oglejte na strani Paul Klee, kjer jih lahko primerjate med seboj.

Kako ročno naslikamo Meje razuma?

Izvirnik ni oljna slika: Klee ga je naslikal s tempero na platnu, v velikosti približno 56 x 42 cm. Naša je ročno naslikana reprodukcija na novem platnu, izdelana v olju ali akrilu, v velikosti, ki jo izberete, zato na steni visi kot pravo slikarsko platno in ne kot plakat.

Slikar najprej v tankih, prosojnih plasteh položi meglico ozadja, da topla oranžna in rožnata mehko prehajata v kremasto belo. Nato nariše in zapolni kroglo, pod njo pa z rahlim, zabrisanim nanosom doda modrosivo senco.

Najdlje traja spodnji splet. Vsako črto potegne s tankim čopičem, plast za plastjo, da šrafure, lestvi in trikotniki ostanejo ostri in jasno ločeni. Tako nastane ročno naslikana kopija, na kateri drobna risba ostane berljiva tudi v velikem formatu.

Katera velikost za katero steno?

Na kratko: 30 x 40 ali 40 x 52 cm za ozek zid ali polico, 45 x 60 in 58 x 75 cm nad komodo ali pisalno mizo, 73 x 100 in 91 x 127 cm nad kavč ali posteljo, 120 x 160 in 151 x 200 cm pa za visoko prazno steno ali stopnišče.

Meje razuma slikamo v 8 pokončnih velikostih (širina x višina): 30 x 40, 40 x 52, 45 x 60, 58 x 75, 73 x 100, 91 x 127, 120 x 160 in 151 x 200 cm. Izvirnik meri 41,5 x 56,3 cm (širina x višina), zato sta dve najmanjši velikosti nekoliko manjši od njega, vse druge pa ga povečajo; pri 151 x 200 cm je slika več kot trikrat in pol širša kot v Münchnu.

Kot slika za dnevno sobo je najlepša v velikosti 91 x 127 ali 120 x 160 cm, kjer krogla visi visoko nad kavčem, splet črt pa je v višini oči. Ker je kompozicija visoka in ozka, se dobro poda tudi steni ob stopnicah ali prostoru med dvema oknoma.

Lahko naročim dimenzijo po meri ali okvir?

Seveda. Ozadje je mehka meglica brez robov, zato ga lahko razširimo ali zožimo, ne da bi se dotaknili krogle, lestev ali spleta črt. Vsaka reprodukcija slike, ki jo naredimo po meri, tako ohrani razmerje med kroglo in spletom. Za ponudbo nam sporočite svojo dimenzijo po meri, odgovorimo pa s ceno in rokom izdelave.

Pošljemo jo po vaši izbiri zvito, napeto na podokvir ali v okvirju. Napenjanje in okvirjanje opravi naša delavnica v Sloveniji, ki vse naše slike na platnu pred odpremo tudi skrbno zaščiti. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji; ta služi samo izbiri okvirja, ogled slike na vaši lastni steni pa je posebna storitev.

Topli meglici se poda tanek okvir iz naravnega lesa ali ozka letev v toplem belem tonu. Ker so robovi slike svetli, je lepa tudi brez okvirja, le napeta na podokvir.

Kako dolgo trajata izdelava in dostava?

Z delom začnemo, ko potrdite naročilo, Meje razuma pa so pripravljene za odpremo v 15 do 45 delovnih dneh. Fotografijo dokončanega dela vam pošljemo še pred odpremo, morebitne želje po popravkih pa upoštevamo.

Carine znotraj Slovenije in EU ni, za vračila pa velja naš pravilnik, ki ščiti vsako naročilo.

Meje razuma so premišljeno darilo za nekoga, ki rad razmišlja, za učitelja, raziskovalko ali ob diplomi. Če ne veste, kakšna stena ga čaka, mu podarite darilni bon, naj sam izbere delo in velikost.

Pogosta vprašanja

V katerem muzeju visi izvirnik?

V muzeju Pinakothek der Moderne v Münchnu, pod inventarno številko 14234.

Kaj predstavlja krogla na vrhu?

Slika tega ne pove; naslov in razlage jo berejo kot cilj, ki ga razum s svojimi načrti nikoli povsem ne doseže.

Je to natisnjen plakat?

Ne, sliko z roko naslika naš slikar, s čopičem na platnu, v olju ali akrilu.

Kako velik je izvirnik?

Meri 56,3 x 41,5 cm (višina x širina); naše velikosti segajo do 151 x 200 cm.

Ali obstajajo še druge velikosti poleg teh osmih?

Da, sporočite nam širino in višino, pa vam pošljemo ponudbo z rokom izdelave.

Koliko časa čakam na sliko?

Od 15 do 45 delovnih dni, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela.

Je primerna za pisarno ali spalnico?

Da, umirjeni topli toni in veliko praznega prostora delujejo pomirjujoče, zato se poda delovnemu kotu in spalnici.

Kdo je imel sliko v lasti pred muzejem?

Alfred Flechtheim od leta 1928, pozneje Theodor in Woty Werner, od leta 1971 pa Bavarske državne zbirke slik.

• Motiv: temna rdečkasto rjava krogla nad toplo meglico, pod njo lestvi in gost splet tankih črt, ploskev in trikotnikov.
• Izvirnik: tempera na platnu, 1927, 56,3 x 41,5 cm, Pinakothek der Moderne, München.
• Naša slika: z roko naslikano olje ali akril na platnu, 8 velikosti od 30 x 40 do 151 x 200 cm ali po meri.
• Dobro je vedeti: nastala je v Kleejevih letih na Bauhausu; od leta 1971 spada med Bavarske državne zbirke slik.