Opis
Polifonija je slika Paula Kleeja iz leta 1932: mehki pravokotniki v modri, turkizni, zeleni, okrasti in slivovo vijoličasti barvi se prekrivajo in nizajo drug ob drugem, čeznje pa v vrstah teče na tisoče drobnih pik. Izvirnik je tempera na lanenem platnu, velika 66,5 x 106 cm, in jo hrani Kunstmuseum Basel (fundacija Emanuel Hoffmann). Naš slikar jo za vas z roko naslika na platno v olju ali akrilu, v 4 ležečih velikostih od 110 x 72 do 200 x 130 cm ali po meri. Ko je delo končano, vam pred odpremo pošljemo njegovo fotografijo.
| Naslov: | Polifonija |
| Drugi naslovi: | Polyphonie (nemški naslov) · Polyphony (angleški naslov) |
| Slikar: | Paul Klee (1879–1940) |
| Leto nastanka: | 1932 |
| Originalna velikost: | 66,5 cm x 106 cm (višina x širina) |
| Originalna tehnika: | Tempera na platnu |
| Slikarski slog: | Klasični modernizem |
| Nahaja se: | Kunstmuseum Basel, Basel, Švica |
| Naša reprodukcija: | Ročno naslikano z oljem ali akrilom na platnu, 4 mer ali po meri |
Polifonija – Paul Klee
Kaj prikazuje Polifonija?
Polifonija nima ne figure ne obzorja. Celotno ploskev pokriva mreža pravokotnikov in kvadratov različnih velikosti: nekateri so globoko modri, drugi turkizni, zeleni, peščeno okrasti, rjavkasti ali pridušeno slivovi. Robovi niso ostri, barve se ponekod prelivajo druga v drugo, kot bi bile prosojne plasti položene ena čez drugo.
Čez to barvno podlago je Klee nanizal na tisoče drobnih pik. Stojijo v bolj ali manj rednih vrstah, a vrste niso ravne kot po ravnilu: rahlo valovijo, se zgostijo in nato spet razredčijo. Na temnih poljih so pike pogosto svetle, oranžne ali rožnate, na svetlejših pa temno zelene ali modre.
Bistveno je, da pike ne upoštevajo meja pravokotnikov. Teko čez robove, kot da jih sploh ne bi opazile, zato ima slika dve plasti, ki živita vsaka po svoje: spodaj mirna polja barve, zgoraj ritem drobnih znamenj. Z drugega konca sobe se površina zlije v mehak, zrnat mozaik, od blizu pa razločite vsako piko posebej.
Kaj pomeni naslov Polifonija?
Polifonija je glasbeni izraz: pomeni, da hkrati zvenita dva ali več samostojnih glasov, vsak s svojo melodijo, skupaj pa tvorijo celoto.
Klee je glasbo poznal od znotraj. Bil je sin nemškega učitelja glasbe in švicarske pevke, violino je igral od otroštva, tudi v orkestru. Pesnik Rainer Maria Rilke je menil, da so njegove risbe kot prepisi glasbe, angleška Wikipedija pa omenja polifoni značaj njegovega risarskega postopka med letoma 1920 in 1932.
Na tej sliki lahko zamisel večglasja skoraj dobesedno vidimo: barvni pravokotniki so en glas, vrste pik drugi. Vsak sledi lastnemu ritmu, pa vendar skupaj zvenita kot ena skladba. To je pomoč pri gledanju, ne Kleejeva razlaga; sam ni zapisal, kaj natanko je hotel povedati, zato ostaja prostor za vaš pogled.
Zakaj ljubitelji Kleeja tako cenijo Polifonijo?
Polifonija sodi med Kleejeva pikčasta dela iz let 1931 in 1932, ki jih imenujejo tudi divizionistična. V istem času je nastala znana slika Ad Parnassum, zgrajena na podoben način, iz barvnih polj in drobnih znamenj nad njimi.
Ta dela so tiha, a bogata. Ne pripovedujejo zgodbe, temveč ponujajo ritem, po katerem se oko lahko sprehaja vedno znova. Kdor ima rad glasbo, v njih hitro začuti takte, ponovitve in premore.
Klee je bil v Švici rojen nemški umetnik, ki so ga zaznamovali ekspresionizem, kubizem in nadrealizem. Za njegovo pot do barve je bilo odločilno potovanje v Tunizijo leta 1914 z Augustom Mackejem in Louisom Moillietom; s tega potovanja je slika Hammamet z mošejo, akvarel, poln svetlobe.
Več o slikarju pove članek o Paulu Kleeju na angleški Wikipediji; napisan je v angleščini in govori o umetniku, saj samostojnega članka o tej sliki tam ni.
Kje hranijo izvirnik in kdaj je nastal?
Izvirnik je v Kunstmuseumu Basel v Švici, kjer sodi k fundaciji Emanuel Hoffmann.
Klee ga je naslikal leta 1932, v düsseldorfskih letih. Po Bauhausu, kjer je od januarja 1921 do aprila 1931 poučeval ob Vasiliju Kandinskem, je med letoma 1931 in 1933 učil na umetnostni akademiji v Düsseldorfu.
Tehnika je tempera na lanenem platnu, mere pa so 66,5 x 106 cm (višina x širina). Za Kleeja, ki je pogosto ustvarjal majhna dela na papirju, gazi ali kartonu, je to razmeroma velik format.
Le nekaj let pozneje, leta 1937, so nacisti sedemnajst njegovih del pokazali na razstavi tako imenovane izrojene umetnosti in iz javnih zbirk odvzeli 102 njegovi deli. Umrl je leta 1940 in za seboj pustil več kot 9.000 del.
Polifonija ali druga Kleejeva slika?
Polifonija je umetniška slika za tiste, ki ne iščejo prizora, temveč barvno polje, ob katerem se pogled umiri. Modri in zeleni toni so hladni in tihi, rjave in oranžne pike pa jim dodajo toplino.
Če imate raje prepoznavne motive, si oglejte sliko Grad in sonce, mesto iz drobnih barvnih likov pod velikim soncem, ali sliko Villa R z belo vilo ob cesti in veliko črko R. Za temnejši, pravljični prizor je tu slika Močvirska legenda iz leta 1919.
Vse slike Paula Kleeja, ki jih slikamo po naročilu, med njimi tudi sorodni Ad Parnassum, najdete na strani Paul Klee.
Kako ročno naslikamo Polifonijo?
Najprej odkrito: Kleejev izvirnik ni oljna slika, temveč tempera na lanenem platnu. Naša je ročno naslikana reprodukcija na novem platnu, ki jo slikar izdela v olju ali akrilu in jo gradi plast za plastjo.
Delo poteka v dveh korakih, tako kot je zgrajena tudi Kleejeva kompozicija. Najprej slikar razdeli platno na pravokotnike in jih prekrije s tankimi, rahlo prosojnimi nanosi modre, zelene, okraste in vijoličaste, da se robovi mehko stikajo. Ko se ta plast posuši, začne s konico tankega čopiča postavljati pike, vrsto za vrsto.
Pik je na tisoče in vsaka nastane posebej, zato je to dolgotrajno in potrpežljivo delo. Slikar pazi, da vrste kot pri Kleeju tečejo čez meje polj in da se barva pik menja skupaj s podlago. Ker vse nastane z roko, bo vaša slika od blizu imela svojo pisavo, od daleč pa bo delovala enako mirno in zrnato.
Katera velikost ustreza kateri steni?
Na kratko: 110 x 72 cm nad komodo ali v delovno sobo, 130 x 80 cm nad kavč ali posteljo, 165 x 100 cm na široko prosto steno, 200 x 130 cm pa v velik dnevni prostor, jedilnico ali avlo.
Polifonijo slikamo v 4 ležečih velikostih (širina x višina): 110 x 72, 130 x 80, 165 x 100 in 200 x 130 cm. Manjših ne ponujamo, ker tisoče pik potrebuje prostor: na majhni ploskvi bi postale le še šum, slika pa bi izgubila svoj drugi glas.
Izvirnik meri 106 x 66,5 cm (širina x višina), torej je že sam velik. Naša najmanjša velikost je le malo širša od njega, največja pa skoraj dvakrat širša, zato pri 200 x 130 cm dobite barvno steno, ki prostor res napolni.
Kot slika za dnevno sobo je najbolj prepričljiva nad dolgim kavčem v velikosti 165 x 100 cm, kjer modro zeleni toni pomirijo prostor. Obesite jo tako, da je njena sredina približno v višini oči, in okoli nje pustite nekaj praznega zidu, da ritem pik lahko zadiha.
Ali lahko dobim dimenzijo po meri ali okvir?
Da. Ker Polifonija nima osrednjega motiva, jo zlahka prilagodimo drugačnemu razmerju: ob robu dodamo ali odvzamemo vrsto pravokotnikov, mreža pik pa teče naprej. Takšna reprodukcija slike ohrani značaj izvirnika. Zaradi gostote pik svetujemo, da krajša stranica ne bo manjša od 72 cm. Pošljite nam dimenzijo po meri, ki jo potrebujete, in odgovorili vam bomo s ceno in rokom.
Sliko dobite zvito, napeto na podokvir ali uokvirjeno. Napenjanje in okvirjanje opravi naša delavnica v Sloveniji, kjer vse slike na platnu skrbno pripravimo za prevoz. Okvir izberete v naši 3D aplikaciji, ki služi le izbiri letve; ogled slike na vaši steni je ločena storitev.
Pri tako drobni površini je okvir najlepši, kadar je skromen: tanka temna letev ali naraven les pustita glavno besedo pikam.
Kdaj prispe slika in kako jo dobim?
Slikar začne, ko potrdite naročilo. Polifonija zahteva čas, a je za odpremo pripravljena v 15 do 45 delovnih dneh. Pred pakiranjem vam pošljemo fotografijo končane slike, in če želite kaj spremeniti, to uredimo.
Pošiljke znotraj Slovenije in v druge države EU ne plačujejo carine, za vsako naročilo pa velja naš pravilnik o vračilih.
Polifonija je lepo darilo za glasbenika, pevca v zboru ali nekoga, ki rad posluša glasbo. Če ne veste, katera velikost bi ustrezala njegovemu domu, mu podarite darilni bon in naj izbere sam.
Pogosta vprašanja
Kje je izvirnik Polifonije?
V Kunstmuseumu Basel v Švici, kjer sodi k fundaciji Emanuel Hoffmann.
Kaj je na sliki?
Mreža mehkih modrih, zelenih, okrastih in vijoličastih pravokotnikov, čez katere v vrstah teče na tisoče drobnih pik.
Kaj pomeni beseda polifonija?
Večglasje: dva ali več samostojnih glasov, ki zvenijo hkrati; tu sta to barvna polja in vrste pik.
Je to tisk?
Ne. To je ročno naslikana kopija: vsako piko naš slikar postavi s čopičem, v olju ali akrilu.
Kako velik je izvirnik?
Meri 66,5 x 106 cm (višina x širina), kar je za Kleeja nenavadno velik format.
Zakaj je najmanjša velikost 110 x 72 cm?
Ker pike potrebujejo prostor; na manjši ploskvi bi se izgubile in slika bi delovala motno.
Koliko časa traja izdelava?
Naslikamo jo v 15 do 45 delovnih dneh, preden jo pošljemo, pa vam pokažemo fotografijo končane slike.
Je primerna za spalnico ali za darilo?
Da, mirni modri in zeleni toni se lepo podajo spalnici ali delovni sobi, kot darilo pa razveseli ljubitelje glasbe.
- Motiv: mreža modrih, zelenih, okrastih in vijoličastih pravokotnikov, čez katero v vrstah teče na tisoče drobnih pik.
- Izvirnik: tempera na lanenem platnu, 1932, 66,5 x 106 cm, Kunstmuseum Basel.
- Naša slika: ročno naslikano olje ali akril na platnu, 4 ležeče velikosti od 110 x 72 do 200 x 130 cm, ali dimenzija po meri.
- Dobro je vedeti: zaradi tisočev pik Polifonijo ponujamo šele od 110 x 72 cm naprej.









































