Vasilij Kandinski – Rumeno Rdeče Modro

Rumeno Rdeče Modro je slika Vasilija Kandinskega iz leta 1925: široko ležeče platno, ki se bere od leve proti desni, od rumenega bloka in ravnih črt na levi do temno modrega kroga in črnih valov na desni. Izvirnik hrani Musée national d’art moderne v Centru Pompidou v Parizu. Pri nas nastane kot ročno naslikana reprodukcija v olju na platnu, v devetih dimenzijah ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo končanega dela v potrditev.

Rumeno Rdeče Modro – Vasilij Kandinski

Kako se ta slika bere?

Od leve proti desni, kot vrstica. Muzej, ki delo hrani, pove, da glavni poudarek nosijo tri osnovne barve in da prav one členijo kompozicijo od leve proti desni. Na levi so ravne črte in svetle barve, na desni vijugave oblike in temni toni; delo temelji na ravnotežju nasprotnih, a dopolnjujočih se elementov. Ko to enkrat veste, slika ni več skupek oblik, ampak pot: začne se pri rumenem, gre skozi rdeče in se konča v modrem.

Kaj je na platnu?

Platno je široko ležeče, z mehko vijoličasto meglo ob levem in spodnjem robu, znotraj nje pa je podlaga svetla, rumenkasta in modrikasta. Levo stoji pokončen rumen blok z majhnim belim pravokotnikom na vrhu; nad njim visi siv krog v rumenem obstretu, od katerega se spuščajo tanke črne črte. Z zgornjega levega roba se proti sredini spušča ostra rdeča konica, pod njo pa leže rdeči loki, drug nad drugim, kot nategnjene strune. Levo, približno na polovici višine, je moder trikotnik, pod njim, levo spodaj, pa mreža ravnih črnih črt in majhnih kvadratov. Sredino zavzemajo prekrivajoče se rožnate, malinaste in sivo vijoličaste ploskve s temnimi trikotniki in tremi šahovnicami, dvema barvnima in majhno črno-belo. Desno stoji velik temno moder krog, čezenj pa je v širokem loku potegnjena črna črta, ki se nadaljuje v valovito potezo navzdol. Pod krogom je črn disk, ob desnem robu pa snopi tankih črnih črt. Čez sredino desno je poševno potegnjen debel črn pas.

Kaj ima to opraviti z Bauhausom?

Vse. Muzej pojasnjuje, da je Kandinski leta 1922 začel učiti na Bauhausu in tam v knjigi Točka, črta, ploskev teoretično razložil svoje pojmovanje umetnosti – to delo pa je videti kot njegova slikarska formulacija. Lirična in spontana abstrakcija njegovih začetkov se je v dvajsetih letih prelevila v bolj razumski, geometrijski jezik. Zato so tu krog, trikotnik in kvadrat, ki jih v Impresijah še ni bilo.

Zakaj rumena, rdeča in modra?

Ker so to tri osnovne barve in ker je Kandinski vsaki pripisoval svoj značaj. Rumena je pri njem bližnja, topla in vsiljiva; modra se umika in poglablja; rdeča stoji med njima in se ne premakne. Na platnu jih vidite v tem zaporedju, druga za drugo, in prav zato slika deluje kot razvoj in ne kot naključna razpršenost.

Zakaj je ta slika pomembna?

Ker je ena izmed slik, na katerih je videti, kako se je abstrakcija naučila reda. Muzej opisuje delo kot zgrajeno na ravnotežju nasprotij, ki se dopolnjujejo: geometrija proti vijugi, svetloba proti temi, leva polovica proti desni. Kot abstraktna slika sodi v bauhausovsko obdobje, ko je Kandinski svoje zgodnje izbruhe barve prestavil v sistem.

Kako nastane naša ročno naslikana različica?

Naslikamo jo z oljem na platno, potezo za potezo, v našem ateljeju v Sloveniji. Prva fotografija prikazuje končano delo, uokvirjeno in postavljeno na stojalo med drugimi slikami v ateljeju: celotno platno, od roba do roba, brez izrezov. Peta fotografija je posneta od blizu in pokaže tisto, česar na zaslonu ni mogoče videti – šahovnico tik ob debelem črnem pasu, tkanje platna pod barvo in rahle grebene, ki jih pusti čopič. Četrta fotografija pokaže zgornji levi vogal z rdečo konico in rdečimi loki od tako blizu, da se vidi zrno platna. Ker je vsaka reprodukcija slike naslikana posebej, se dve nikoli ne ujemata do potankosti; ujemajo se motiv, razmerja in barvna lestvica. Na videoposnetku na tej strani (0:30) je najprej slika Rumeno Rdeče Modro v črnem okvirju na stojalu med drugimi slikami, nato od blizu tanek čopič, ki popravlja tanke črte in rožnate ploskve, potem celotna slika v okvirju in rob okvirja, na koncu pa bližnji posnetek karirastega kvadrata, na katerem se vidijo sledi čopiča.

Katera dimenzija za katero steno?

Izvirnik meri 201,5 x 128 cm in je torej zelo širok; naša lestvica se začne pri 40 x 30 cm in ohranja ležečo obliko vse do 200 x 127 cm, naše najbližje mere, ki je od izvirnika ožja za 15 mm in nižja za 10 mm. Ker se slika bere od leve proti desni, potrebuje širino: nad sedežno garnituro ali dolgo komodo je 120 x 80 cm mera, pri kateri se pot od rumenega do modrega res razvije. Kot slika za dnevno sobo deluje najbolje na mirni steni brez vzorcev. Za ožje prostore in hodnike izberite 80 x 50 ali 90 x 60 cm; manjše mere so primerne nad pisalno mizo.

Dimenzije po meri, podokvir in okvir

Vsako platno napnemo na lesen podokvir; če potuje napeto, je ob dostavi pripravljeno za obešanje. Druga fotografija je posneta s strani in pokaže globino tankega črnega okvirja, v katerem je slika predstavljena; tretja fotografija kaže isto platno z druge strani, tako da se vidi desna polovica z modrim krogom in črnim valom. Okvir ni obvezen in ni vključen v osnovno ceno. Kadar med devetimi merami ni prave, naslikamo sliko po meri v razmerju, ki ustreza vaši steni; pri tem povemo, kje se motiv pri spremenjenem razmerju obreže.

Dostava in jamstvo

Slika potuje zvita v tulcu ali napeta na podokviru, odvisno od velikosti in cilja, vedno zavarovana in s sledenjem. Ker so vse slike na platnu pri nas naslikane šele po naročilu, traja dobava 15–45 dni; isti rok je naveden tudi pri vsaki meri v izbiri velikosti. Če ob prejemu kaj ni v redu, se javite in uredimo.

Pogosta vprašanja

Kje je izvirnik?

V Parizu, v zbirki Musée national d’art moderne v Centru Pompidou, pod inventarno številko AM 1976-856. Do 14. februarja 2027 je posojen na razstavo Kandinski v Palazzu Bonaparte v Rimu. V muzej je prišel leta 1976 kot darilo slikarjeve vdove Nine Kandinski. Muzejski zapis je na strani Centra Pompidou.

Kako velik je izvirnik?

Meri 201,5 x 128 cm. Širino navajamo najprej; muzej na prvo mesto postavi višino, 128 x 201,5 cm. Gre za veliko, izrazito ležeče platno.

Kdaj je slika nastala?

Leta 1925, v času, ko je Kandinski učil na Bauhausu. Monogram in letnica sta spodaj levo, na hrbtni strani platna pa je slikar zapisal še številko dela in naslov.

Kaj je prikazano na sliki?

Nič predmetnega. Muzejev opis govori o ravnotežju nasprotnih, a dopolnjujočih se elementov: geometrijske črte in svetle barve na levi, vijugave oblike in temni toni na desni, glavni poudarek pa nosijo tri osnovne barve.

Je to tisk?

Ne. To je umetniška slika: naslikana je ročno, z oljem na platno, poteze čopiča se vidijo pod svetlobo in se jih da otipati, na peti fotografiji pa so posnete od blizu.

Katero dimenzijo naj izberem?

Za dnevno sobo 120 x 80 cm, za ožjo steno ali hodnik 80 x 50 ali 90 x 60 cm, nad pisalno mizo 50 x 30 ali 60 x 40 cm. Ker je motiv zelo širok, pred odločitvijo na steno nalepite papir izbrane mere in ga pustite tam en dan.

Lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da. Naslikamo tudi mere zunaj lestvice, v razmerju, ki ga potrebuje vaša stena; ob tem povemo, kje se motiv pri spremenjenem razmerju obreže in kje ne.

Kako poteka dostava?

Zavarovano in s sledenjem, zvito v tulcu ali napeto na podokviru.

O čem govori slika na kratko?

O redu. Tri osnovne barve so razvrščene od leve proti desni, geometrija stoji nasproti vijugi in nobena stran ne premaga druge – ravnotežje je namen, ne vmesno stanje.

Ali je original naprodaj in koliko je vreden?

Ni naprodaj. Je v javni muzejski zbirki in tam ostaja; kar ponujamo mi, je ročno naslikana kopija, ne izvirnik, in ju nikoli ne enačimo.

Je slika primerna za darilo?

Je, zlasti za dolgo, prazno steno. Če niste prepričani o motivu ali meri, je na voljo darilni bon, izbiro pa prepustite obdarovanemu.

Vsa dela Kandinskega pri nas zbira galerija Vasilij Kandinski: med njimi so Kompozicija VII, Nekaj krogov, S črnim lokom in Impresija III (Koncert). O slikarju piše članek o Vasiliju Kandinskem. Isti pariški muzej hrani tudi izvirnik slike S črnim lokom (Mit dem schwarzen Bogen), ki je nastala trinajst let prej, ko je bil njegov jezik še ves v zamahu. Tudi ob svetlobi, ki se čez dan spreminja, naša oljna slika Rumeno Rdeče Modro ohrani jasne osnovne barve.

• Motiv: rumen blok in ravne črte na levi, rožnata sredina, temno moder krog s črnim valom na desni
• Izvirnik: Centre Pompidou, Pariz, inv. št. AM 1976-856, 1925, 201,5 x 128 cm, darilo Nine Kandinski 1976
• Naša izvedba: ročno naslikano olje na platnu, devet dimenzij od 40 x 30 do 200 x 127 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: muzej delo bere kot slikarsko formulacijo njegove knjige Točka, črta, ploskev