Opis
Perunike so slika, ki jo je Vincent van Gogh začel maja 1889, v prvem tednu bivanja v umobolnici Saint-Paul-de-Mausole v Saint-Rémy-de-Provence: greda modrih in vijoličnih perunik z zelenimi listi v obliki mečev, topla zemlja in na levi ena sama bela cvetlica. Izvirnik meri 74,3 x 94,3 cm in je od leta 1990 v Muzeju J. Paula Gettyja v Los Angelesu. Pri nas jo ročno naslikamo v olju na platnu, v sedemnajstih merah od 50 x 40 do 190 x 145 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.
| Naslov: | Perunike |
| Drugi naslovi: | Irises · Les Iris · Irissen |
| Slikar: | Vincent van Gogh (1853–1890) |
| Leto nastanka: | maj 1889, Saint-Rémy-de-Provence |
| Originalna velikost: | 74,3 cm x 94,3 cm |
| Originalna tehnika: | Olje na platnu |
| Slikarski slog: | Postimpresionizem |
| Nahaja se: | The J. Paul Getty Museum, Los Angeles (inv. 90.PA.20) |
| Naša reprodukcija: | Ročno naslikano olje na platnu, sedemnajst mer ali po meri |
Perunike – Vincent van Gogh
Kaj prikazujejo Perunike?
Platno je od roba do roba napolnjeno z gredo perunik, ki jo vidimo od zelo blizu, skoraj s tal. Ni obzorja in ni neba: cvetovi in njihovi dolgi, koničasti listi prečkajo sliko po diagonali, rastline ob robovih pa okvir odreže, zato se zdi, da se greda nadaljuje čez sliko. Levo, v rdečkasto rjavi zemlji, med modrimi in vijoličnimi stoji ena sama bela perunika.
Cvetovi se zvijajo, upogibajo in vihajo, vsak v svoji obliki, njihove obrise pa je Van Gogh potegnil s temnimi, valovitimi črtami. Listi so živo zeleni, zemlja toplo oranžna in rjava, ob zgornjem robu pa se vleče pas rumenkasto zelenega travnika z nekaj oranžnimi cvetovi.
Zakaj je Van Gogh Perunike naslikal že v prvem tednu v umobolnici?
Maja 1889 se je Van Gogh po vrsti napadov in bivanj v bolnišnici v Arlesu sam odločil za umobolnico Saint-Paul-de-Mausole, nekdanji samostan zunaj Saint-Rémyja. Sprva ni smel čez njeno obzidje, zato je bil ograjeni vrt s perunikami in španskim bezgom edina narava, ki jo je lahko dosegel. Že v prvem tednu je tam začel Perunike in slikal neposredno v naravi, med cvetovi.
Platno je sam imel za študijo, risb zanj pa ne poznamo. Vrt je pustil sled celo v barvi: v površino je ujet eden od majhnih storžev, ki padajo z vrtnih pinij. V letu, ki ga je preživel v umobolnici, zadnjem pred smrtjo, je naslikal skoraj 130 slik, in Perunike so med prvimi.
Kaj pomenita bela perunika in vpliv japonskih grafik?
Van Gogh bele perunike ni nikjer pojasnil, zato je vsak pomen le razlaga, ne njegove besede. Pogosto jo razumejo kot slikarja samega, posameznika, ki stoji ločeno od drugih; drugi v njej vidijo preprosto svetel poudarek, ob katerem so modri toni okoli nje še globlji. Slika pa jasno pokaže, da v gredi ni dveh enakih cvetov.
Najočitnejši je vpliv Japonske. Van Gogh je zbiral japonske lesoreze, Muzej Getty pa ugotavlja, da so odrezan pogled, velike ploskve živih barv in cvetovi, ki se prelivajo čez robove, verjetno nastali pod njihovim vplivom. Perunike je povezoval z Japonsko, kjer so v umetnosti zelo cenjene, v njegovi domišljiji pa sta se Provansa in Japonska zlili v en sončen, barvit kraj. Poznal je tudi takratno teorijo barv: vijolična ob rumeni in oranžni okrepi obe, in prav to nasprotje teče čez vse platno.
Kje visi izvirnik Perunik in za koliko je bil prodan?
Izvirnik visi v Muzeju J. Paula Gettyja v Los Angelesu, ki ga vodi pod inventarno številko 90.PA.20 in ga ima od leta 1990. Ni ga torej ne v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu ne v katerem od pariških muzejev.
Njegova zgodba je nenavadna. Septembra 1889 ga je Theo poslal na Salon neodvisnih v Parizu in bratu pisal, da sliko opaziš že od daleč in da je lepa študija, polna zraka in življenja. Kritik Octave Mirbeau, eden prvih Van Goghovih zagovornikov, je zanjo plačal 300 frankov in jo pozneje opisal v svojem romanu V nebu. Leta 1987 so jo na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku prodali za 53,9 milijona ameriških dolarjev, kar je bila tedaj najvišja cena, ki so jo kdaj plačali za sliko. Avstralski poslovnež Alan Bond zneska ni zmogel plačati, leta 1990 pa je platno prešlo v Muzej Getty.
Perunike ali perunike v vazi – katero izbrati?
Van Gogh je perunike slikal večkrat, zato se naslovi radi zamešajo. Na tej strani so Perunike iz maja 1889: greda živih cvetov, videna od blizu na vrtu umobolnice, z izvirnikom v Muzeju Getty v Los Angelesu. Muzej Van Gogh v Amsterdamu hrani drugo delo, tihožitje odrezanih perunik v vazi, naslikano pozneje v Saint-Rémyju na rumenem ozadju. Če želite cvetove, ki še rastejo v zemlji, in platno, polno gibanja, izberite to.
Za še en cvetlični motiv z japonskim pridihom so pri nas Cvetoči mandljevec iz leta 1890, beli cvetovi na vejah pred modrim nebom. Iz leta 1889 v Saint-Rémyju slikamo tudi Zvezdno noč, Ciprese in Pieto (po Delacroixu).
Kako nastanejo naše ročno naslikane Perunike?
Slikar najprej zariše gredo, diagonalo listov in belo peruniko, nato položi zelene tone in toplo zemljo, na koncu pa cvetne liste z njihovimi temnimi obrisi. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku, vsak cvet pa ohrani svoj zasuk in zavoj.
Pri tej sliki se pojavi vprašanje: kakšne barve naj bodo cvetovi? Danes je izvirnik videti moder, analiza v Muzeju Getty pa je pokazala, da so bili cvetni listi sprva vijolični, mešani z rdečo, ki je medtem zbledela. Perunike naslikamo takšne, kot je izvirnik videti v muzeju danes, v modrih tonih z vijoličnimi sencami.
Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši pa so poteze in plasti barve resnične.
Katera dimenzija za katero steno?
Kratek odgovor: nad kavč ali zakonsko posteljo 120 x 90 ali 130 x 103 cm, nad komodo ali v manjšo sobo 70 x 50 ali 80 x 60 cm, za veliko prazno steno pa od 163 x 130 cm navzgor. Ležeči format se lepo umesti nad dolgo, nizko pohištvo, saj greda cvetov potrebuje širino.
Na voljo je sedemnajst mer: 50 x 40, 60 x 40, 60 x 43, 63 x 48, 70 x 50, 70 x 53, 80 x 60, 90 x 70, 95 x 76, 110 x 75, 120 x 90, 130 x 103, 150 x 110, 155 x 120, 163 x 130, 180 x 135 in 190 x 145 cm. Mera 95 x 76 cm je praktično enaka izvirniku, ki je širok 94,3 cm in visok 74,3 cm, zato na steni deluje kot v muzeju. Manjša oljna slika sodi na hodnik ali v delovno sobo, največje mere pa v velik dnevni prostor ali na stopnišče. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo; pri kavču, širokem 180 cm, je to 120 cm.
Sredino platna postavite približno 150 cm od tal, nad kavčem ali vzglavjem pa pustite 20 do 30 cm prostora.
Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?
Če nobena od sedemnajstih mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri. Priporočamo, da ostane razmerje blizu izvirnika, sicer se greda stisne ali raztegne. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.
Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Če želite videti, kako bo slika videti prav na vaši steni, je to naša ločena storitev umestitve v prostor. Preprost zlat okvir ali okvir iz naravnega lesa poudari tople tone zemlje.
Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?
Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Nekatere mere imamo na zalogi in jih odpošljemo v nekaj dneh; rok dobave piše ob vsaki meri. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev; če kaj ne ustreza, popravimo, dokler je platno še v naši delavnici. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.
Druge slike Van Gogha najdete v galeriji Vincent van Gogh, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Če sliko podarjate, je na voljo darilni bon: prejemnik sam izbere mero in motiv.
Pogosta vprašanja
Kje so danes izvirne Perunike Van Gogha?
V Muzeju J. Paula Gettyja v Los Angelesu, ki jih je pridobil leta 1990 in jih vodi pod številko 90.PA.20. V Muzeju Van Gogh v Amsterdamu jih ni: tamkajšnje perunike so druga slika, tihožitje odrezanih cvetov v vazi. Kdor želi videti vrtne perunike iz leta 1889, mora torej v Kalifornijo.
Kdaj in kje je Van Gogh naslikal Perunike?
Maja 1889, na vrtu umobolnice Saint-Paul-de-Mausole v Saint-Rémy-de-Provence, kamor je odšel po lastni volji. Po navedbah Muzeja Getty jih je začel že v prvem tednu, ko je slikal neposredno v naravi med cvetovi. So ena prvih slik iz leta, ki ga je preživel v umobolnici, zadnjega pred njegovo smrtjo.
Kaj pomeni bela perunika na sliki Perunike?
Van Gogh tega ni nikoli pojasnil. Edini beli cvet na levi pogosto razlagajo kot slikarja samega, posameznika, ki stoji ločeno od drugih, nekateri pa v njem vidijo le svetel poudarek med modrimi toni. Oboje je razlaga; slika sama pa pokaže, da ima vsaka perunika v gredi svojo obliko.
Zakaj so Perunike na sliki modre in ne vijolične?
Ker je barva zbledela. Restavratorji v Muzeju Getty so ugotovili, da so bili cvetni listi naslikani vijolično, iz mešanice modre in rdečega laka, ki je medtem izgubil barvo, zato je ostala predvsem modra. Pod modro vrhnjo plastjo je vijolična še vedno, nekatere rjavkaste lise v cvetovih pa so bile nekoč živo rdeče.
Za koliko so Perunike prodali leta 1987?
Na dražbi pri Sotheby’s v New Yorku leta 1987 za 53,9 milijona ameriških dolarjev, kar je bila tedaj najvišja cena za sliko; rekord je zdržal dve leti in pol. Avstralski poslovnež Alan Bond, ki je dražbo dobil, slike ni mogel plačati, zato so jo leta 1990 prodali naprej Muzeju Getty.
Kako so japonski lesorezi vplivali na Perunike?
Van Gogh je zbiral japonske lesoreze in občudoval njihove velike ravne barvne ploskve, ostre diagonale in ospredja, videna od blizu. Vse troje je na tej sliki: gredo odrežejo robovi, vidimo jo od zelo blizu, prečka pa jo diagonala listov. Tudi same perunike je povezoval z Japonsko, kjer so bile v umetnosti zelo cenjene.
Ali je Van Gogh naslikal še druge perunike?
Da. V Saint-Rémyju je naslikal tudi odrezane perunike v vazi, tihožitje, ki je danes v Muzeju Van Gogh v Amsterdamu. Perunike na tej strani pa kažejo cvetove, ki še rastejo na vrtni gredi, videne s tal in obdane z zemljo, njihov izvirnik pa je v Los Angelesu.
Zakaj so Perunike tako znane?
Sloves se je začel zgodaj: Theo jih je imenoval študija, polna zraka in življenja, Mirbeau pa je zapisal, da je Van Gogh razumel prefinjeno naravo cvetlic. Leta 1987 so dosegle najvišjo ceno, ki so jo kdaj plačali za sliko, in to je njihovo ime poneslo daleč onkraj muzejev. Več o zgodovini slike piše angleška Wikipedija.
Ali so vaše Perunike tisk?
Ne. Vsako sliko ročno naslika slikar, v olju na platnu in z debelim, reliefnim nanosom barve, kot ga je uporabljal Van Gogh. Tako je to prava umetniška slika, napeta in pripravljena za obešanje, ki jo pred odpremo fotografiramo in vam fotografijo pošljemo v potrditev.
Ali imajo vaše Perunike reliefne poteze čopiča kot izvirnik?
Da. Perunike slikamo v tehniki impasto, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku, v zavitih cvetnih listih in v dolgih potezah listov. Če sliko pogledate od strani, relief ujame svetlobo. Tiskana kopija tega nima, saj je njena površina povsem ravna, pa naj bodo barve še tako dobre.
- Motiv: greda modrih in vijoličnih perunik z zelenimi listi, videna od blizu, z eno belo peruniko na levi.
- Izvirnik: maj 1889, 74,3 x 94,3 cm, Muzej J. Paula Gettyja, Los Angeles.
- Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v sedemnajstih merah, od 50 x 40 do 190 x 145 cm, ali po meri.
- Dobro je vedeti: pred odpremo prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.









































