Vincent van Gogh – Sončnice (philadelphijska različica)

Sončnice (philadelphijska različica) so tihožitje z dvanajstimi sončnicami, ki ga je Vincent van Gogh naslikal leta 1889 kot ponovitev svojih münchenskih sončnic iz avgusta 1888: rumene in oranžne cvetne glave v dvobarvni vazi na okrasti mizi pred svetlo turkizno steno. Izvirnik, olje na platnu, 92,4 x 71,1 cm, je v lasti muzeja Philadelphia Museum of Art. Pri nas tihožitje ročno naslikamo v olju na platnu, v 16 merah od 40 x 50 do 151 x 190 cm ali po meri, pred odpremo pa prejmete fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Sončnice (philadelphijska različica) – Vincent van Gogh

Kaj prikazuje slika Sončnice (philadelphijska različica)?

Šopek sončnic zavzema zgornji dve tretjini platna in se razprostira precej širše od vaze, v kateri stoji. Na vrhu odprti cvetovi obračajo svoje koničaste rumene cvetne liste na vse strani: eden zgoraj levo ima majhno zelenkasto sredino, dva blizu vrha sta s temno rjavima sredinama delno obrnjena od nas, cvet na desni pa ima temno oko sredi živo rdečeoranžnega kolobarja. Niže se tiščijo težke glave iz gostih okrastih in oranžnih potez, nekatere s sivozelenimi sredinami. Na levi vidimo en cvet od zadaj, kot temno škrlatno glavo, ki jo obdajajo koničasti zeleni čašni listi, spodaj desno pa majhna glava na ukrivljenem steblu visi čez rob vaze.

Vaza je v zgornjem delu rumeno okrasta, spodaj lila, obrobljena z oranžnordečo črto, tam, kjer se barvi stikata, pa je z rdečo naslikano ime Vincent. Stoji na okrasti mizi, katere zadnji rob je zarisan s tanko oranžno črto. Stena zadaj je svetlo turkizna, nanesena s kratkimi, prekrižanimi potezami, tako da vso sliko držita dve barvni družini: rumeni in oranžni toni proti modrozelenim.

Zakaj je Van Gogh sončnice naslikal še enkrat?

Po članku angleške Wikipedije o seriji sončnic je avgusta 1888 v Arlesu naslikal štiri tihožitja s sončnicami, januarja 1889 pa tri ponovitve: to po platnu z dvanajstimi cvetovi, ki je danes v Münchnu, in dve po platnu s petnajstimi cvetovi, ki je danes v Londonu.

Istega meseca je, kot navaja Wikipedija, ravno dokončal prve ponovitve slike La Berceuse in sončnic, ki naj bi ji stale ob strani, in bratu Theu o sliki La Berceuse zapisal: »Predstavljam si ta ista platna med tistimi s sončnicami, ki bi tako ob njih tvorile bakle ali svečnike.« Muzej Philadelphia Museum of Art dodaja, da je to platno naslikal po spominu, sredi zime; avgusta 1888 je delal hitro, ker so cvetovi kmalu oveneli.

Kaj so Van Goghu pomenile sončnice?

Po besedah muzeja so ga pri skromni rastlini pritegnile oblike, barve in vedrina, sončnice pa je slikal vedno znova vseh deset let svojega ustvarjanja. Muzej piše tudi, da je njihovo rumeno barvo povezoval s soncem, z jugom in s Kristusom, lučjo sveta.

V Arlesu so imele cvetlice tudi povsem praktičen namen. Wikipedija sončnice opisuje kot del naslikane okrasitve, ki jo je pripravljal za sobo za goste v Rumeni hiši, kjer naj bi bival Paul Gauguin. Platna iz Philadelphie muzej nikakor ne šteje za preprosto kopijo: po njegovi razlagi je ponovitev nova interpretacija, ki vsakemu cvetu da izrazito osebnost.

Kje je izvirnik danes in kako je prišel tja?

Izvirnik je v muzeju Philadelphia Museum of Art v Philadelphii, pod inventarno številko 1963-116-19, iz zbirke Carrolla S. Tysona mlajšega in njegove žene, pridobljene leta 1963. Muzej ga datira v leto 1889 in navaja olje na platnu, 92,4 x 71,1 cm; Wikipedija ga vodi kot F 455, 92 x 72,5 cm.

Muzejski zapis o izvoru sledi poti slike od Vincenta in Thea van Gogha do Paula Gauguina, ki jo je kot darilo ali v zameno dobil konec maja ali v začetku junija 1889, nato pa prek Georgesa Chaudeta do trgovca Ambroisa Vollarda v Parizu leta 1896. Muzej dodaja, da Louis van Tilborgh in Ella Hendriks ta zgodnji potek izpodbijata in menita, da je bilo platno konec leta 1890 še vedno v lasti družine Van Gogh. Pozneje je pripadalo grofu Antoinu de La Rochefoucauldu, šlo skozi roke Paula Rosenberga v Parizu, leta 1928 so ga prodali Carrollu S. Tysonu mlajšemu iz Philadelphie, leta 1963 pa je kot volilo prišlo v muzej.

Sončnice (philadelphijska različica) ali Sončnice II – katere so katere?

Obe sliki prikazujeta dvanajst sončnic v vazi. Slika Sončnice II je platno iz muzeja Neue Pinakothek v Münchnu, naslikano avgusta 1888 v Arlesu pred živimi cvetovi; njegovo ozadje Wikipedija imenuje modrozeleno, muzej Philadelphia Museum of Art pa ga v opisu münchenskega platna imenuje turkizno. Platno, ki ga ponujamo tukaj, je ponovitev iz januarja 1889, ki je danes v Philadelphii in jo muzej imenuje različica münchenskega dela, ne kopija. Slika Sončnice I je londonsko platno iz galerije National Gallery: petnajst sončnic pred rumenim ozadjem. Slika Rumena hiša prikazuje hišo v Arlesu, za katero je bila okrasitev s sončnicami namenjena, slika Perunike pa je cvetlična slika iz maja 1889, nastala na vrtu umobolnice v Saint-Rémyju.

Sliko Sončnice II izberite, če želite platno iz avgusta 1888, naslikano pred živimi cvetovi. To platno izberite za poznejšo različico z rumeno-lila vazo in imenom Vincent na njej. Sliko Sončnice I izberite za rumeno na rumenem, sliko Rumena hiša za sam kraj, sliko Perunike pa za modrovijoličaste cvetove namesto rumenih.

Kako nastane naša ročno naslikana slika Sončnice (philadelphijska različica)?

Slikar najprej zariše obris vaze, rob mize in kroge dvanajstih cvetnih glav ter razmerja preveri z izvirnikom. Nato s kratkimi prekrižanimi potezami naslika turkizno steno, za njo okrasto mizo, potem rumeno-lila vazo z oranžnordečim obrisom, stebla in liste, na koncu pa cvetove: koničaste cvetne liste enega za drugim, goste sredine s kratkimi dotiki, rdeči kolobar cveta na desni in škrlatno glavo na levi. Naša ročno naslikana reprodukcija nastaja v olju na platnu v tehniki impasto: barvo nanašamo na debelo, tako da poteze čopiča kot na izvirniku stojijo nad platnom in lovijo svetlobo.

Na naši sliki se relief najbolj vidi v cvetnih listih in težkih sredinah, v vodoravnih potezah na trupu vaze in v prekrižanih potezah ozadja. Tiskana reprodukcija slike pokaže le ravno ploskev, na naši sliki pa so poteze resnične.

Vsaka slika je ročno naslikana kopija, narejena posebej za vaše naročilo, zato nobeni dve nista povsem enaki.

Katera dimenzija za katero steno?

Kratek odgovor: za ozko steno v predsobi ali kuhinji 40 x 50 ali 51 x 65 cm, nad komodo ali posteljo 60 x 80 ali 70 x 90 cm, nad kavčem ali na veliki steni pa 100 x 130 ali 120 x 150 cm.

Na voljo je 16 mer: 40 x 50, 50 x 62, 51 x 65, 56 x 70, 60 x 80, 70 x 90, 80 x 100, 85 x 105, 90 x 113, 100 x 130, 110 x 140, 120 x 150, 127 x 160, 134 x 170, 142 x 180 in 151 x 190 cm (širina x višina). Izvirnik je širok približno 71 cm in visok 92 cm, zato je naša mera 70 x 90 cm skoraj natanko njegove velikosti, mera 100 x 130 cm pa skoraj natanko ohrani njegovo pokončno razmerje. Turkizni in rumeni toni so najlepši na beli, smetanasti ali svetlo sivi steni, kjer oljna slika pride do izraza, lepo pa se ujamejo tudi z naravnim lesom in toplimi lesenimi tlemi. Slika za dnevno sobo naj zasede približno dve tretjini širine pohištva pod njo.

Sredino platna postavite približno 150 cm od tal. Nad kavčem, posteljo ali komodo pustite med pohištvom in spodnjim robom 20 do 30 cm prostora.

Kaj, če potrebujem dimenzije po meri ali okvir?

Če nobena od 16 mer ne ustreza vaši steni, sliko naslikamo po meri, v kakršni koli širini in višini. Pošljite nam želeno širino in višino, pa vam sporočimo ceno in rok izdelave. Vse naše slike na platnu so napete na lesen podokvir in pripravljene za obešanje.

Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu prikaže vsak naš profil okvirja, da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les – aplikacija je namenjena izključno izbiri okvirja. Ogled slike na vaši lastni steni je naša ločena storitev umestitve v prostor. Zlata letev ogreje okrasto mizo in cvetne liste, bela letev ali letev iz svetlega lesa pa pusti turkizni steni njeno hladnost.

Kako poteka dostava in kakšno je jamstvo?

Vsako sliko naslikamo po naročilu v našem ateljeju v Sloveniji, zato računajte na 15 do 45 dni, odvisno od izbrane mere. Odpošljemo jo napeto in zaščiteno za prevoz, uokvirjeno, če ste okvir izbrali, po Sloveniji in EU brez carine. Pred odpremo prejmete fotografijo končanega dela v potrditev. Za vsako naročilo velja naš pravilnik o vračilih.

Druge slike Van Gogha najdete med vsemi našimi slikami Vincenta van Gogha, več o slikarju pa v našem članku o Vincentu van Goghu. Če sliko podarjate in niste prepričani glede mere, je na voljo darilni bon, s katerim obdarjeni izbere sam.

Pogosta vprašanja

Kje so danes Sončnice iz Philadelphie?

V muzeju Philadelphia Museum of Art v Philadelphii, pod inventarno številko 1963-116-19. Muzej kot izvor pridobitve navaja zbirko Carrolla S. Tysona mlajšega in njegove žene, pridobljeno leta 1963: Tyson je platno kupil leta 1928, leta 1963 pa je kot volilo prišlo v muzej. Gre za olje na platnu, 92,4 x 71,1 cm, datirano v leto 1889.

Kdaj je Van Gogh naslikal Sončnice iz Philadelphie?

Leta 1889 v Arlesu. Wikipedija jih uvršča med tri ponovitve, ki jih je naslikal januarja 1889, po štirih tihožitjih s sončnicami iz avgusta 1888. Muzej Philadelphia Museum of Art piše, da jih je naslikal po spominu, sredi zime, tako da tokrat pred seboj ni imel svežih sončnic.

Ali so Sončnice iz Philadelphie kopija münchenske slike?

So Van Goghova lastna ponovitev münchenskega platna, ne kopija, ki bi jo naslikal kdo drug. Wikipedija jih imenuje ponovitev tretje različice, platna z dvanajstimi cvetovi v muzeju Neue Pinakothek. Muzej Philadelphia Museum of Art jih imenuje različica münchenskega dela in po njegovih besedah daleč od preproste kopije: nova interpretacija, ki vsakemu cvetu da izrazito osebnost.

Koliko različic Van Goghovih sončnic v vazi obstaja?

Wikipedija navaja sedem platen iz Arlesa: štiri iz avgusta 1888, s tremi, petimi, dvanajstimi in petnajstimi cvetovi, ter tri ponovitve iz januarja 1889. Platno s petimi cvetovi je bilo uničeno 6. avgusta 1945 na Japonskem v ameriškem letalskem napadu. Ponovitve so to platno z dvanajstimi cvetovi v Philadelphii in dve platni s petnajstimi cvetovi, v Amsterdamu in Tokiu.

Zakaj je Van Gogh sončnice povezoval s soncem in z jugom?

Po navedbah muzeja Philadelphia Museum of Art so ga pri skromni cvetlici pritegnile oblike, barve in vedrina, njeno rumeno pa je povezoval s soncem, z jugom in s Kristusom, lučjo sveta. V Arlesu so bile sončnice namenjene tudi za okrasitev sobe za goste v Rumeni hiši, kjer naj bi bival Gauguin, kot navaja Wikipedija.

Kako velik je izvirnik Sončnic iz Philadelphie?

Po navedbah muzeja je visok 92,4 cm in širok 71,1 cm, Wikipedija pa navaja 92 x 72,5 cm. Je pokončno tihožitje, naša mera 70 x 90 cm pa je skoraj enaka izvirniku. Na voljo je 16 mer od 40 x 50 do 151 x 190 cm, sliko pa naslikamo tudi po meri, v kakršni koli širini in višini.

Katera mera slike Sončnice (philadelphijska različica) je primerna za dnevno sobo?

Nad kavčem izberite 100 x 130 ali 120 x 150 cm, da umetniška slika zasede dober del širine kavča in je dvanajst cvetov jasno vidnih tudi z drugega konca prostora. Nad komodo ali za ožjo steno zadošča 70 x 90 ali 80 x 100 cm. Za zelo veliko steno je največja mera 151 x 190 cm.

Ali imajo vaše Sončnice (philadelphijska različica) reliefne poteze čopiča kot izvirnik?

Da. Naših dvanajst sončnic slikamo v tehniki impasto: barvo nanesemo na debelo, zato poteze čopiča stojijo nad platnom kot na Van Goghovem izvirniku. Najbolj se to vidi v koničastih cvetnih listih, v težkih sredinah iz kratkih dotikov in v vodoravnih potezah na vazi, kjer relief ujame svetlobo od strani.

• Motiv: dvanajst sončnic v rumeno-lila vazi z imenom Vincent, na okrasti mizi pred svetlo turkizno steno.
• Izvirnik: 1889, Arles, olje na platnu, 92,4 x 71,1 cm, F 455, Philadelphia Museum of Art.
• Naša slika: ročno naslikano olje na platnu v 16 merah, od 40 x 50 do 151 x 190 cm, ali po meri.
• Dobro je vedeti: vsako sliko naslikamo po naročilu, zato računajte na 15 do 45 dni, z našo 3D aplikacijo pa lahko na tem motivu prej preizkusite vsak okvir.