Edgar Degas – Plesna ura

Plesna ura prikazuje vadbeno dvorano pariške Opere med uro. Desno od sredine stoji star baletni mojster, naslonjen na dolgo palico, in gleda proti plesalki, ki vadi pred njim. V ospredju je plesalka, obrnjena s hrbtom proti nam, z rdečo rožo v laseh in velikim zelenim trakom na pasu; levo od nje se druga praska po hrbtu ob visokem klavirju. Ob desni steni sedi in stoji cela vrsta deklet v belih krilih, zadaj pa se skozi vrata vidi ogledalo. Spodaj levo stoji zelena zalivalka, ob njej pa majhen pes. Izvirnik je naslikan z oljem na platno in ga hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 1976. Pri nas nastane z roko, v osmih merah od 60 x 70 do 150 x 170 cm ali po vaši meri, pred odpremo pa dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev.

Plesna ura – Edgar Degas

Kdo je na prizoru?

Kakih dvajset deklet in en star moški; zapis nobenega od njih ne imenuje. Moški stoji desno od sredine, v sivem suknjiču in temnih hlačah, z obema rokama naslonjen na dolgo palico, in gleda proti plesalki pred sabo. V ospredju stoji plesalka s hrbtom proti nam: rdeča roža v laseh, črn trak okoli vratu, velik zelen trak na pasu in bel pačok. Levo od nje se druga s pahljačo naslanja na visok klavir, tretja pa se praska po hrbtu. Ob desni steni je gruča deklet, ki sedijo, stojijo in se pogovarjajo, med njimi dve v modrih in rožnatih trakovih. Zadaj pri vratih stojita še dve odrasli ženski v temnem.

Kaj je na platnu?

Visoka dvorana z bledo zelenimi stenami, marmornatimi pilastri in širokim lesenim podom, ki zavzame vso spodnjo desno tretjino. V ozadju so odprta vrata z velikim ogledalom, v katerem se vidi svetlo okno. Levo visi na steni majhen list papirja, ob njem pa viseča vrvica z rumenim kosom blaga. Spodaj levo stoji zelena kovinska zalivalka, tik ob njej pa čepi majhen kosmat pes. Barve so nežne: bledo zelena stena, umazano bela krila, siv suknjič mojstra, in v vsem tem ena rdeča roža in en zelen trak. Spodaj levo je podpis.

Zakaj je prav ta prizor pomemben?

Ker je največji del platna prazen pod. Degas je vse figure potisnil ob levi rob in ob desno steno, sredino pa pustil goli. Prav zato prizor deluje kot prostor in ne kot skupina: najprej vidite dvorano, šele nato ljudi v njej. Drugi razlog je zalivalka. V kotu, kjer bi na naročenem portretu stal kak lep predmet, stoji navadna pločevinasta zalivalka, s katero so močili pod, da se ni prašil. Degas je ni skril. Tretji je pes, ki ga opazite šele pozneje.

Kaj prizor pomeni?

Uro, ne predstave. Impresionizem pri Degasu je pomenil izrez, kakršnega vidi oko z določenega mesta, in to mesto je tu pri vratih dvorane. Takšna impresionistična slika zato pokaže čakanje, popravljanje traku in praskanje po hrbtu, ne pa nastopa. Kot umetniška slika je svetla in zračna in prenese veliko mero; zaradi nežnih barv je hvaležna slika za dnevno sobo, med motivi za stenske slike pa je eden najbolj priljubljenih Degasovih prizorov sploh.

Motiv med Degasovimi deli

Plesnih ur je Degas naslikal več in nobeni dve nista enaki. Baletna ura je druga različica istega motiva, ki jo hrani Philadelphia Museum of Art, Vaja v plesni dvorani pokaže isti prostor bolj prazen in v hladnejših barvah, Vaja pa isti motiv s polžastim stopniščem. Delo je v Degasovem katalogu del zapisano pod oznako MS 364; najzgodnejši prizor iz vadbene dvorane pri Degasu je majhna deska iz leta 1864, MS 1642.

Kako nastane naša ročno naslikana izvedba?

S čopičem in oljnimi barvami, ne s tiskalnikom. Izvirnik je olje na platnu, torej ista tehnika kot naša. Pri tem motivu je najtežji pod. Zavzame največ prostora in mora ostati zanimiv brez podrobnosti, zato ga slikamo v dolgih potezah, ki sledijo deskam, in vanj vtkemo hladnejše in toplejše pasove. Bela krila so drugi zahtevni del: naslikana morajo biti tanko in v več plasteh, da ostanejo prosojna in ne postanejo trda. Steno gradimo iz dveh zelenih, sicer postane ploskev. Rdečo rožo in zelen trak naredimo zadnja, ker sta edini močni barvi na platnu. Vsaka reprodukcija slike nastane znova in dve nista nikoli povsem enaki, saj roka iste poteze ne ponovi dvakrat; vsaka ročno naslikana kopija je zato svoja. Za to delo nimamo fotografij naših dokončanih platen, zato tu nobene ne kažemo in nobene ne opisujemo. Fotografijo svojega platna dobite pred odpremo.

Katera mera za kateri zid?

Če ne veste, katero: 75 x 85 cm. Ta mera je pri tem delu izjemna, saj je natanko izvirnikova: izvirnik meri 85 x 75 cm in naša mera 75 x 85 cm ima enako površino in enako razmerje do zadnje števke. Isto razmerje ima tudi 150 x 170 cm, ki je natanko dvakrat večja. Mera 60 x 70 cm je najmanjša in sodi v manjši prostor, a pri njej se dekleta ob desni steni zlijejo. Meri 80 x 90 in 90 x 100 cm sta običajna izbira nad kavčem. Meri 100 x 110 in 110 x 130 cm zahtevata širši zid in nekaj razdalje. Meri 120 x 140 in 150 x 170 cm sta pravi velike slike in spremenita ves prostor; pri njiju so figure blizu naravne velikosti. Izbrano mero prej odmerite na zidu s papirnatim izrezom. Nobene mere nimamo na zalogi kot gotov kos: vsak izvod nastane po naročilu in ostane en sam.

Mera po naročilu, okvir in nosilni okvir

Če vam nobena od osmih mer ne ustreza ali če želite drugačno razmerje, naslikamo po vaši meri in pri tem ohranimo razmerja prizora, da prazen pod obdrži svoj delež in da se vrsta deklet ob desni steni ne stisne; to je naše delo po naročilu. Vse naše slike na platnu pošljemo napete na lesen nosilni okvir, pripravljene za obešanje. Za okvir uporabite našo 3D aplikacijo: na tem motivu pokaže vse letve, ki jih imamo, tako da lahko primerjate zlato, srebrno, črno, belo in naravni les — namenjena je izbiri okvira in ničemur drugemu. Če želite videti, kako delo izgleda na vašem zidu, imamo za to posebno storitev, postavitev v prostor.

Dostava in jamstvo

Vsak izvod nastane po naročilu v naši delavnici v Sloveniji, zato računajte 15-45 dni glede na izbrano mero; pri največjih merah je čas običajno pri zgornji meji. Pošljemo ga napetega in zaščitenega za prevoz, uokvirjenega, če ste okvir izbrali, v Slovenijo in petnajst drugih držav Evropske unije, brez carine. Pred odpremo dobite fotografijo dokončanega dela v potrditev, za vsako naročilo pa velja naša politika vračila. Celotno ponudbo tega slikarja najdete v galeriji Edgar Degas, njegovo življenje pa opisuje naš članek o Edgarju Degasu.

Pogosta vprašanja

Katera slika je to?

To je Degasova plesna ura iz leta 1873, oljno delo na platnu, 85 x 75 cm, ki jo hrani Musée d’Orsay v Parizu pod inventarno številko RF 1976.

Kdo je starejši moški s palico?

Baletni mojster med uro. Zapis ga ne imenuje, zato ga tudi mi ne.

Kaj je tista zelena posoda spodaj levo?

Zalivalka. Z vodo so močili lesen pod, da med vajo ni bilo prahu.

Je na sliki res pes?

Da, majhen kosmat pes tik ob zalivalki spodaj levo. Večina ga opazi šele pri drugem pogledu.

Kje je izvirnik?

V Musée d’Orsay v Parizu, pod inventarno številko RF 1976.

Kako velik je izvirnik?

85 x 75 cm. Naša mera 75 x 85 cm ima natanko enako površino in razmerje.

Zakaj viri navajajo različne mere?

Katalog Degasovih del navaja 85 x 65 cm, muzejski zapis pa 85 x 75 cm. Razmerje na fotografiji izvirnika ustreza 85 x 75 cm, zato pišemo to.

Ali je to ista slika kot Baletna ura?

Ne. Baletna ura v naši ponudbi je druga različica istega motiva, ki jo hrani Philadelphia Museum of Art.

Je to tisk?

Ne. Delo nastane z roko, z oljnimi barvami; poteze čopiča so vidne in otipljive.

Ali lahko dobim mero, ki je ni na seznamu?

Da, slikamo po meri in pri tem ohranimo razmerja prizora.

Je primerno za darilo?

Da, in je med najbolj priljubljenimi Degasovimi motivi. Ker vsak izvod nastane po naročilu, računajte na čas izdelave; če želite izbiro prepustiti obdarovancu, imamo darilni bon.

• Motiv: vadbena dvorana med plesno uro, baletni mojster s palico in kakih dvajset deklet
• Izvirnik: Edgar Degas, oljno delo na platnu, 85 x 75 cm, Musée d’Orsay, Pariz (RF 1976)
• Naša izvedba: ročno naslikano z oljem, osem mer od 60 x 70 do 150 x 170 cm, napeto in po želji uokvirjeno
• Zanimivost: naša mera 75 x 85 cm je natanko mera izvirnika, do zadnje števke